Mag. Andrej Šircelj: "606 tisoč zaposlenih v gospodarstvu financira 750 tisoč ljudi, ki dobivajo denar iz javnih sredstev."
ponedeljek, 11. 11. 2013Proračun ni realen, ker v njem ni vseh odhodkov, ki bodo dejansko morali biti izplačani, tako glede plač v javnem sektorju kot tudi glede odškodnin izbrisanim.
Poslanke in poslanci na današnji izredni seji Državnega zbora obravnavajo predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2014 in 2015.MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Spoštovana predsednica vlade, spoštovana podpredsednica Državnega zbora, spoštovani ministri, državni sekretarji in sekretarke! Proračun za leto 2014 in leto 2015 predstavlja ekonomsko in finančno ter socialno politiko neke države. In tega proračuna ne moremo gledati kot običajen proračun, kot proračun, ki bi bil v nekih dobrih časih, ampak tudi proračuna, ki naj bi Slovenijo pripeljala iz krize. In s političnimi floskulami nas ta vlada ne more pripeljati iz krize, lahko pa nas pripelje, če že ne drugega, na podlagi argumentirane razprave, dokazov in ne nazadnje tudi predstavitve tega proračuna. In žal ni bilo v predstavitvah niti gospe predsednice vlade niti ministra za finance kakršnihkoli argumentov, da se bo to res zgodilo.Gospodarska aktivnost, kot je bilo rečeno, se spreminja na bolje, vendar gospe in gospodje, evropske institucije nam še vedno pravijo, da bo gospodarska aktivnost v naslednjem letu pešala in da bomo po bruto družbenem proizvodu ena izmed dveh držav, ki bomo imeli bruto družbeni proizvod negativen. To seveda pomeni, da verjetno to ni prava smer v katero gremo ali da v tem proračunu ni dovolj ukrepov, ki bi nas pripeljali v gospodarsko rast. Omenjen je bil tudi dosežek te vlade, in sicer, zmanjšanje brezposelnosti. Če strokovno primerjamo indekse, obdobje na obdobje, gospa predsednica vlade, potem lahko ugotovimo, da se je nezaposlenost iz obdobja v obdobje povečalo in seveda povečala se je za 7,1% če gledamo januar/oktober 2012 in januar/oktober 2013. In tukaj niso pomembni le odstotki, niso pomembne številke, pomemben je vsak brezposeln, vsak tisti, ki je dejansko v tem zadnjem času postal brezposeln in za te bi morali biti še posebej pozorni, saj ta številka gre preko 119, 118 tisoč, bliža se 120 tisoč. In to je signal, da nekaj ni v redu. Tudi nihče si ne dela utvar, da se bo s trojko prikrilo kakršnekoli grehe, kot pravite, vaše grehe in vaše zmote. Ne. Treba se je zavedati, da danes nismo 50 ali 60 let nazaj, ko nas pač ne morete s političnimi floskulami prepričati, da smo na pravi poti. Mi smo danes del Evropske unije, smo del evropske komisije, smo del monetarnega sistema in v okviru tega obstajajo določeni mehanizmi, ki ne pomenijo izgube samostojnosti. Izgubo samostojnosti pomeni verjetno kvečjemu prevelika zadolžitev in ta zadolžitev, govorim o zadolžitvi države, je bila največja v obdobju 2009-2011, takrat se je država zadolžila bistveno bolj.Politika te vlade je, da se bo z davčno politiko doseglo to, da bo država imela manjši primanjkljaj in da je davčna politika tudi temelj socialne politike. To je prav tako teza predsednice vlade. Dovolite mi, da dam odgovore na njene teze ali na njene trditve. Ta teza, da je davčna politika temelj socialne politike, lahko drži samo v primeru, če se tiste ljudi, ki imajo več dohodkov, tudi bolj obdavči, glede na njihov dohodkovni položaj. Pa pojdimo po vrsti. Dvig davka na dodano vrednost tega ne pomeni, ker največ davka bodo plačali najrevnejši, glede na njihove relativne prihodke, zelo enostavno. Tisti, ki ima 500 evrov mesečnih dohodkov, jih mora potrošiti in 500 evrov bo plačan davek na dodano vrednost. Tisti, ki ima 5.000 evrov mesečnih dohodkov, ne bo vsega potrošil in od tistega, česar ne bo potrošil, ne bo plačal davka na dodano vrednost. Kar z drugimi besedami pomeni, ta davek je regresiven in kot regresiven velja v vsakem učbeniku. Zaradi tega ta davek ni socialen davek in ni element socialne politike.In prerazporeditev dejansko pomeni, da bodo tisti, ki so revnejši, plačali še več. Tudi ukinitev usklajevanja lestvice in usklajevanja olajšav pri dohodnini ni noben socialni ukrep, kajti zaradi tega bodo realno manj imeli vsi, od tistih z najnižjimi dohodki in tistih z najvišjimi dohodki. In davek na nepremičnine, gospe in gospodje, glede na to, da Vlada ni naredila analize o dohodkovnem položaju ljudi v Sloveniji v primerjavi z vrednostjo premoženja, ki ga imajo, ki je bilo zgrajeno s samo-odrekanjem in samogradnjo v preteklih desetletjih, ne moremo govoriti, da je to kakršenkoli socialni davek, zaradi tega, ker se dohodkovni položaj ljudi bistveno razlikuje od premoženjskega stanja ljudi. Zaradi tega davčna politika ne more biti del socialne politike v teh konkretnih primerih. To pa dela vlada Alenke Bratušek, in glede na to ne pomeni, da bodo revni ali tisti, ki imajo manj denarja, plačali manj, ampak pomeni, da bodo plačali glede na relativni položaj več. Zelo enostavno je to tudi izračunati. Enostavno je izračunati na ta način, da naj bi štiričlanska družina bila bolj obremenjena ali plačala davkov za 1.000 evrov več v letu 2014, ob predpostavki, da ima povprečne dohodke. Ne glede na to, da davčni prihodki ne bodo prinesli zaželenih rezultatov, moramo tudi ugotoviti, o čemer so predhodniki že govorili, da so nerealni. Z drugimi besedami, proračun je nerealen.Zakaj je nerealen? Zaradi tega, ker je davčna uprava v prvih 9 mesecih pobrala oziroma je bilo pobranega za približno 6,5 odstotnih točk manj, kot je pobrala v letu 2012. Z drugimi besedami, davčni prihodki v državi padajo, glede na predhodno leto in na enako obdobje, ne glede na to, da je vlada Alenke Bratušek povečala stopnje davka na dodano vrednost. Zato je to nerealno in tudi zato, ker ni v tem proračunu vseh odhodkov, ki bodo dejansko morali biti izplačani, tako glede plač v javnem sektorju, tako glede izbrisanih in verjetno še kakšni drugi odhodki dejansko niso upoštevani v tem proračunu. In, če govorimo o oceni stanja na podlagi katerega bi moral biti seveda ta proračun tudi pripravljen, potem lahko rečemo ali, da je ocena stanja napačna ali da je za tem proračunom še kaj drugega. In, če upoštevamo vse napovedi, da bo rast bruto družbenega proizvoda v naslednjem letu negativna, da se bo zmanjšala potrošnja tako zasebna kot državna potrošnja, potem seveda lahko ugotovimo, da je ta proračun nerealen in da ga bo verjetno treba spremeniti zelo hitro. Tukaj lahko na deklarativni ravni se strinjamo z ministrom za finance in tako naprej, ki govori približno tako, da je treba potrošiti toliko kot ustvariti in da gremo v pravo pot. Navsezadnje smo na predlog Slovenske demokratske stranke sprejeli fiskalno pravilo in ga imamo sedaj v Ustavi. Vendar gospe in gospodje nimamo zakona o fiskalnem pravilu, zaradi tega ni možno tega fiskalnega pravila uresničevati. In tukaj gre za vprašanje ali ta vlada dela s figo v žepu, če vemo, da tega zakona po rednem postopku ne bomo mogli sprejeti v letošnjem proračunu in ta zakon torej ne bo sopotnik tega proračuna.Naslednja pomembna zadeva. Omenjena je bila bilanca B in bilanca C je privatizacija, je pridobljen denar iz naslova prodaje državnih podjetij. Tega denarja ni in ga ne bo. Tako piše pač v proračunu in utvare, da bo na podlagi 15-ih podjetij, ki so bila sedaj imenovana oziroma izbrana zato, da naj bi se nekaj naredilo na področju privatizacije, v to lahko zelo dvomimo. V to lahko zelo dvomimo, zaradi tega, ker temu izboru seveda ne sledijo konkretna dejanja, ne sledijo dejanja in na področju privatizacije je seveda preveč mnenj, preveč sugestij in preveč interesov, da bi ga bila sposobna narediti ta koalicija. Navsezadnje lahko govorimo o tem, da ena stranka dejansko nasprotuje kakršnikoli privatizaciji in s tega zornega kota je verjetno tudi nekoliko zavajajoče, da govorimo o kakšnih prihodkih iz tega naslova, ki pa je nujna, zato da bo država prišla iz krize, kajti državna lastnina se je pokazala, kot popolnoma neučinkovita in državna lastnina je pač najmanj učinkovita in zaradi tega dejansko ne pride do tega, da bi tudi bili ustvarjeni transparentni pogoji za gospodarjenje, ampak gospodarstvo Slovenije temelji na monopolnem položaju državnih podjetij in na monopolnem položaju preko katerih se lahko financirajo in se financirajo različni nameni. Proračun tudi ni realen zaradi tega, ker nimamo nobenih podatkov o stanju v bančnem sektorju ali kot minister za finance pravi, mi vsi vemo, da ne vemo, kakšni bodo učinki stres testov. V javnosti, na UMAR-ju pa se pojavijo podatki, ki so javni in na podlagi katerih se seveda lahko oceni scenarij A, B, C in D glede tega, kakšna bo bančna luknja ali bančni kratek, kakor želite in na to bi morale biti seveda pripravljene. Tako, da vsi nič ne vemo, kot kaže in kot lahko beremo v medijih, nekateri vedo, najbrž nekoliko več, na Ministrstvu za finance pa, kot kaže, vedo nekoliko manj.In od vsega tega, od pravilne fiskalne politike, od sanacije bančnega sistema, od ustvarjanja pogojev za gospodarjenje, od vsega tega je odvisno po kakšni obrestni meri se bo Slovenija zadolžila in ne vemo tudi tega.Oktobra so bile obresti na 10 letne obveznice okoli 6%. 6% obrestna mera pri zadolžitvi Slovenije dejansko pomeni katastrofo in pomeni prelaganje dolga na prihodnje rodove.Ali se da narediti kaj drugega, kot je naredila vlada Alenke Bratušek? Vsekakor da in navsezadnje je ta vlada tudi obljubila evropski komisiji, da bo dve tretjine primanjkljaja dosegla na področju odhodkov in eno tretjino na področju prihodkov. Tega se vlada ni držala. Na odhodkovni strani pač ni naredila domače naloge, ne glede na to, da je to prvič, obljubila evropski komisiji in tudi glede na to, da bi se to dalo narediti.Ukrepi bi vsekakor morali biti tudi na prihodkovni strani veliko bolj selektivni, ne pa splošni. Če bi bili ukrepi na prihodkovni strani selektivni, nebi prizadeli najrevnejših, nebi prizadeli tistih, ki imajo danes dejansko najmanj in nebi povečevali nezaposlenosti, kajti danes moramo vedeti, da približno 606 tisoč ljudi v gospodarstvu skrbi za 750 ljudi, ki pridobivajo denar iz javnih sredstev.Gospe in gospodje, to razmerje ni več možno. Ni več možno zaradi tega, ker bo enostavno zmanjkalo denarja. Seveda mi lahko rečete, da tudi negospodarstvo prispeva k bruto družbenemu proizvodu. Prispeva 15%, vprašajte na UMAR in glede makroekonomskih kazalcev, ki to dejansko povedo. Vendar opozarjam. 606 tisoč zaposlenih v gospodarstvu dejansko financira 750 tisoč ljudi, ki dobivajo denar iz javnih sredstev in to razmerje je eno izmed najbolj problematičnih zaradi tega tudi opozorila mednarodnega denarnega sklada o tem, da je seveda treba nadaljevati reforme. Teh reform, strukturnih reform, pa ni. Vlada Alenke Bratušek teh reform, vsaj nam ni znano, da bi jih pripravljala in da bi se dejansko tukaj še kaj zgodilo.Če govorimo o davku na nepremičnine in tudi o tem, da je, kot je bilo dejansko tudi rečeno, da je pri davku na dodano vrednost izredno pomembno kakšna je davčna osnova in citiram Alenko Bratušek “Višina davka bo temeljila na vrednosti nepremičnine” Gospa predsednica vlade, višina davka bo temeljila na posplošeni vrednosti nepremičnine, ki je neka umetna vrednost izračunana na podlagi različnih meril. Dejansko je to modelski princip, ki bo povzročil številne nepravilnosti in številne nepravičnosti pri tej obdavčitvi in ni res, razen če ne bo sprejet amandma, da se bo to vsaj delno omililo, da bo zaradi tega ta davek najbolj zveličaven, najboljši in da bo dejansko obdavčil tiste, ki imajo največ, ne tiste, ki imajo zelo malo dohodka, v preteklosti pa so si zagotovili vrednost, neko nepremičnino, s svojim delom in ta vrednost je previsoka, ta modelska vrednost je previsoka tudi glede na ocen, ki bodo znane konec leta, ko bodo opravljene ocene jamstev za kredite. Takrat bo verjetno jasno, da bo padec na nepremičninskem področju verjetno precejšen. To pa bo pomenilo, da bo padla tudi cena nepremičnin. Vsekakor je potrebno povedati, da je izvoz tisti, na katerem bo temeljilo slovensko gospodarstvo in na katerem bo tudi temeljila slovenska družba oziroma na uspehih tega izvoza. Vendar z novimi davki, tudi z novimi birokratskimi ovirami se dejansko absorpcijska sposobnost izvoza in konkurenčnost izvoza zmanjšuje. Zaradi tega bi bilo nujno potrebno, da se spremenijo pogoji gospodarjenja v smeri poenostavitve ter v smeri pridobivanja novega kapitala. Tukaj bi si zelo želel, da bi minister za gospodarstvo večkrat prišel iz tujine, da bi nam povedal, da so možnosti za prihod kapitala in da so možnosti tudi s strani Slovencev, da bodo investirali. Vendar žal temu ni tako. Žal tukaj vse prevečkrat delimo neka sredstva v proračunu, ne vemo pa kakšni bodo dejanski učinki teh sredstev oziroma učinki teh delitev. Zaradi tega je stanje v gospodarstvu in stanje na področju konkurenčnosti izredno zapleteno in izredno težko. Menimo tudi, da s takšno gospodarsko politiko Slovenija vsekakor ne bo prišla iz krize.Če pogledamo izračune, ki jih je naredila Evropska komisija, potem lahko ugotovimo, da Evropska komisija predvideva primanjkljaj po ESA metodologiji v višini 7,1%. Kot je bilo pojasnjeno na Odboru za finance in monetarno politiko Vlada predvideva po isti metodologiji primanjkljaj 6,4%, kar pomeni, da gre tu za neko nesorazmerje. Po drugi strani pa Vlada predvideva primanjkljaj ožjega državnega sektorja v višini 2,9% za leto 2014. Tukaj obstajajo določene razlike. Zelo bi si želel, da se razjasnijo te razlike, še posebej zaradi tega, ker bo Evropska komisija ta proračun ocenjevala tudi na podlagi teh napovedi in ker bo Evropska komisija, kot je rečeno, 15. 11. dala mnenje o tem proračunu, mi pa ga danes sprejemamo. Brez tega mnenja, brez realne osnove, brez tega da bi vedeli po kakšnih obrestnih merah se bomo zadolževali. Zadolževali pa naj bi se skoraj 5 milijard v naslednjem letu, v letu 2014. In seveda iskali bomo določene garancije in odobravali garancije tudi določenim bankam, tako da bomo lahko prišli do morda skoraj 10 milijard dodatne zadolžitve in jamstev, kar je seveda nesprejemljivo. Nesprejemljivo je, da ta generacija prelaga krizo na prihodnje rodove. In naslednje leto bomo plačali milijardo evrov obresti. In nesprejemljivo je, da načrtujemo ob tem, da ne vemo kakšni so osnovni parametri za javno porabo za zadolževanje glede privatizacije, glede vloge države v gospodarstvu.Občutek imam, da ta vlada krize ne obvladuje. Ne daje v tem proračunu niti možnosti kakršnegakoli napredka. Ne daje niti možnosti za napredek, kaj šele, da bi vodila ritem napredka, da bi vodila tempo napredka države. Tukaj je bilo tudi večkrat omenjeno oziroma na Odboru za finance, da je ta proračun stabilizacijski. Stabilizacijski glede javnih financ, ki bodo ena izmed osnovnih izhodišč za nadaljnji razvoj, vendar ob stabilizaciji javnih financ je možno sprejemati takšne ekonomske in finančne politike na področju gospodarstva, ki bodo pomenile napredek in ki bodo pomenile tudi upanje. Tako pa je glede vseh neznank, ki jih danes imamo ta proračun velika utvara, in takšna politika na ekonomskem, na socialnem področju, kjer se zmanjšuje to, da bi ljudje imeli večji realni dohodek, takšna politika, ja, lahko pomeni politiko bede in ruševin, kot pravim in s katero ni treba da se vsi strinjajo, kajti tukaj ni upanja, ta proračun ne daje upanja, kot je navedla premierka v svojem govoru. Razmere se poslabšujejo, in napovedi so, da se bodo v naslednjem letu še poslabšale, na področju potrošnje, na področju nezaposlenosti, na področju socialne varnosti, vse več bo podjetij, ki bodo šli v insolvenčne postopke in stečaj. Jaz bi zelo rad videl v tem proračunu tudi neke signale, ki bodo za Slovenijo pomenili napredek in ki bodo ti signali pomenili neko prihodnost, tako pa bo na koncu tega izgledalo, kot da bo Slovenija imela samo preteklost, pa še o tej se ne moremo zediniti kakšna je in bo enostavno ostala brez prihodnosti. To nam daje ta proračun in tukaj smo v Slovenski demokratski stranki zelo zaskrbljeni glede tega. Zelo smo zaskrbljeni tudi glede tega, da ni vizije in strategije ali da ta vizija oziroma strategija temelji izključno na zadolževanju, izključno na tem, da se dodatno obdavčuje ljudi in to neselektivno in da ni ukrepov, ki bi dejansko prispevali k temu, da bi se gospodarski položaj povečal.V Slovenski demokratski stranki takšnega proračuna ne moremo podpreti. Ne moremo ga podpreti ne zaradi tega, ker ga je pripravila Vlada Alenke Bratušek, ampak zaradi tega ker nam ne daje, in državljanom in državljankam ne daje poti iz krize, ne pomeni poti iz krize, kriza se kvečjemu lahko poglobi in nam seveda tudi ne daje tistih možnosti, tistega upanja, da dejansko država lahko preide v gospodarski razvoj in navsezadnje niti ne vemo ali smo že na dnu te krize. Zaradi tega ne moremo podpreti tega proračuna. pri sami pripravi, razlagi in tako naprej, bi si želeli seveda veliko več sodelovanja in manj izključevanja.Manj izključevanja s tem, da je tudi vsak dobronameren predlog predmet tudi posmeha, predvsem pa negacije in takšno sodelovanje je bilo prisotno v preteklih letih tudi v Sloveniji. Na primer, pri reformi davčnega sistema leta 2006 in 2007, ko je partnerstvo za razvoj, v katerem so bili Socialni demokrati takrat, sedanji Socialni demokrati, enostavno tudi potrdili tisto reformo, ne glede na nadaljnje kritike. In tukaj bi si želeli, da bi na tak način bila opravljena in seveda tudi sprejeta ekonomska in gospodarska in socialna politika in finančna politika v sedanjih razmerah.Kajti razmere se izredno hitro spreminjajo in razmere za Slovenijo ob neznankah, da nimamo ugotovljene bančne luknje, da ne vemo, po kakšnih obrestnih merah se bomo morali zadolževati. Vemo edino, da se bomo morali, takšne razmere gredo v negativno smer. In, če nam potem še glavni dokument ne prikaže smeri razvoja, kako se bo ta trend spremenil, se pravi, da bomo šli navzgor, potem seveda menimo, da bi morali ta proračun pravzaprav prenehati obravnavati in narediti nekaj boljšega, kajti mislimo in menimo, da si Slovenci in Slovenke želijo boljši dokument, da je Slovencem in Slovenkam treba pokazati tudi možnosti, ki bodo za njih pomenila seveda večje blagostanje, ki bodo pomenile, da bo Slovenija izšla iz krize. Žal s temi dokumenti tega ne bomo dosegli in tudi ne s to politiko, ki jo vodi sedanja vlada.
Poslanke in poslanci na današnji izredni seji Državnega zbora obravnavajo predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2014 in 2015.MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Spoštovana predsednica vlade, spoštovana podpredsednica Državnega zbora, spoštovani ministri, državni sekretarji in sekretarke! Proračun za leto 2014 in leto 2015 predstavlja ekonomsko in finančno ter socialno politiko neke države. In tega proračuna ne moremo gledati kot običajen proračun, kot proračun, ki bi bil v nekih dobrih časih, ampak tudi proračuna, ki naj bi Slovenijo pripeljala iz krize. In s političnimi floskulami nas ta vlada ne more pripeljati iz krize, lahko pa nas pripelje, če že ne drugega, na podlagi argumentirane razprave, dokazov in ne nazadnje tudi predstavitve tega proračuna. In žal ni bilo v predstavitvah niti gospe predsednice vlade niti ministra za finance kakršnihkoli argumentov, da se bo to res zgodilo.Gospodarska aktivnost, kot je bilo rečeno, se spreminja na bolje, vendar gospe in gospodje, evropske institucije nam še vedno pravijo, da bo gospodarska aktivnost v naslednjem letu pešala in da bomo po bruto družbenem proizvodu ena izmed dveh držav, ki bomo imeli bruto družbeni proizvod negativen. To seveda pomeni, da verjetno to ni prava smer v katero gremo ali da v tem proračunu ni dovolj ukrepov, ki bi nas pripeljali v gospodarsko rast. Omenjen je bil tudi dosežek te vlade, in sicer, zmanjšanje brezposelnosti. Če strokovno primerjamo indekse, obdobje na obdobje, gospa predsednica vlade, potem lahko ugotovimo, da se je nezaposlenost iz obdobja v obdobje povečalo in seveda povečala se je za 7,1% če gledamo januar/oktober 2012 in januar/oktober 2013. In tukaj niso pomembni le odstotki, niso pomembne številke, pomemben je vsak brezposeln, vsak tisti, ki je dejansko v tem zadnjem času postal brezposeln in za te bi morali biti še posebej pozorni, saj ta številka gre preko 119, 118 tisoč, bliža se 120 tisoč. In to je signal, da nekaj ni v redu. Tudi nihče si ne dela utvar, da se bo s trojko prikrilo kakršnekoli grehe, kot pravite, vaše grehe in vaše zmote. Ne. Treba se je zavedati, da danes nismo 50 ali 60 let nazaj, ko nas pač ne morete s političnimi floskulami prepričati, da smo na pravi poti. Mi smo danes del Evropske unije, smo del evropske komisije, smo del monetarnega sistema in v okviru tega obstajajo določeni mehanizmi, ki ne pomenijo izgube samostojnosti. Izgubo samostojnosti pomeni verjetno kvečjemu prevelika zadolžitev in ta zadolžitev, govorim o zadolžitvi države, je bila največja v obdobju 2009-2011, takrat se je država zadolžila bistveno bolj.Politika te vlade je, da se bo z davčno politiko doseglo to, da bo država imela manjši primanjkljaj in da je davčna politika tudi temelj socialne politike. To je prav tako teza predsednice vlade. Dovolite mi, da dam odgovore na njene teze ali na njene trditve. Ta teza, da je davčna politika temelj socialne politike, lahko drži samo v primeru, če se tiste ljudi, ki imajo več dohodkov, tudi bolj obdavči, glede na njihov dohodkovni položaj. Pa pojdimo po vrsti. Dvig davka na dodano vrednost tega ne pomeni, ker največ davka bodo plačali najrevnejši, glede na njihove relativne prihodke, zelo enostavno. Tisti, ki ima 500 evrov mesečnih dohodkov, jih mora potrošiti in 500 evrov bo plačan davek na dodano vrednost. Tisti, ki ima 5.000 evrov mesečnih dohodkov, ne bo vsega potrošil in od tistega, česar ne bo potrošil, ne bo plačal davka na dodano vrednost. Kar z drugimi besedami pomeni, ta davek je regresiven in kot regresiven velja v vsakem učbeniku. Zaradi tega ta davek ni socialen davek in ni element socialne politike.In prerazporeditev dejansko pomeni, da bodo tisti, ki so revnejši, plačali še več. Tudi ukinitev usklajevanja lestvice in usklajevanja olajšav pri dohodnini ni noben socialni ukrep, kajti zaradi tega bodo realno manj imeli vsi, od tistih z najnižjimi dohodki in tistih z najvišjimi dohodki. In davek na nepremičnine, gospe in gospodje, glede na to, da Vlada ni naredila analize o dohodkovnem položaju ljudi v Sloveniji v primerjavi z vrednostjo premoženja, ki ga imajo, ki je bilo zgrajeno s samo-odrekanjem in samogradnjo v preteklih desetletjih, ne moremo govoriti, da je to kakršenkoli socialni davek, zaradi tega, ker se dohodkovni položaj ljudi bistveno razlikuje od premoženjskega stanja ljudi. Zaradi tega davčna politika ne more biti del socialne politike v teh konkretnih primerih. To pa dela vlada Alenke Bratušek, in glede na to ne pomeni, da bodo revni ali tisti, ki imajo manj denarja, plačali manj, ampak pomeni, da bodo plačali glede na relativni položaj več. Zelo enostavno je to tudi izračunati. Enostavno je izračunati na ta način, da naj bi štiričlanska družina bila bolj obremenjena ali plačala davkov za 1.000 evrov več v letu 2014, ob predpostavki, da ima povprečne dohodke. Ne glede na to, da davčni prihodki ne bodo prinesli zaželenih rezultatov, moramo tudi ugotoviti, o čemer so predhodniki že govorili, da so nerealni. Z drugimi besedami, proračun je nerealen.Zakaj je nerealen? Zaradi tega, ker je davčna uprava v prvih 9 mesecih pobrala oziroma je bilo pobranega za približno 6,5 odstotnih točk manj, kot je pobrala v letu 2012. Z drugimi besedami, davčni prihodki v državi padajo, glede na predhodno leto in na enako obdobje, ne glede na to, da je vlada Alenke Bratušek povečala stopnje davka na dodano vrednost. Zato je to nerealno in tudi zato, ker ni v tem proračunu vseh odhodkov, ki bodo dejansko morali biti izplačani, tako glede plač v javnem sektorju, tako glede izbrisanih in verjetno še kakšni drugi odhodki dejansko niso upoštevani v tem proračunu. In, če govorimo o oceni stanja na podlagi katerega bi moral biti seveda ta proračun tudi pripravljen, potem lahko rečemo ali, da je ocena stanja napačna ali da je za tem proračunom še kaj drugega. In, če upoštevamo vse napovedi, da bo rast bruto družbenega proizvoda v naslednjem letu negativna, da se bo zmanjšala potrošnja tako zasebna kot državna potrošnja, potem seveda lahko ugotovimo, da je ta proračun nerealen in da ga bo verjetno treba spremeniti zelo hitro. Tukaj lahko na deklarativni ravni se strinjamo z ministrom za finance in tako naprej, ki govori približno tako, da je treba potrošiti toliko kot ustvariti in da gremo v pravo pot. Navsezadnje smo na predlog Slovenske demokratske stranke sprejeli fiskalno pravilo in ga imamo sedaj v Ustavi. Vendar gospe in gospodje nimamo zakona o fiskalnem pravilu, zaradi tega ni možno tega fiskalnega pravila uresničevati. In tukaj gre za vprašanje ali ta vlada dela s figo v žepu, če vemo, da tega zakona po rednem postopku ne bomo mogli sprejeti v letošnjem proračunu in ta zakon torej ne bo sopotnik tega proračuna.Naslednja pomembna zadeva. Omenjena je bila bilanca B in bilanca C je privatizacija, je pridobljen denar iz naslova prodaje državnih podjetij. Tega denarja ni in ga ne bo. Tako piše pač v proračunu in utvare, da bo na podlagi 15-ih podjetij, ki so bila sedaj imenovana oziroma izbrana zato, da naj bi se nekaj naredilo na področju privatizacije, v to lahko zelo dvomimo. V to lahko zelo dvomimo, zaradi tega, ker temu izboru seveda ne sledijo konkretna dejanja, ne sledijo dejanja in na področju privatizacije je seveda preveč mnenj, preveč sugestij in preveč interesov, da bi ga bila sposobna narediti ta koalicija. Navsezadnje lahko govorimo o tem, da ena stranka dejansko nasprotuje kakršnikoli privatizaciji in s tega zornega kota je verjetno tudi nekoliko zavajajoče, da govorimo o kakšnih prihodkih iz tega naslova, ki pa je nujna, zato da bo država prišla iz krize, kajti državna lastnina se je pokazala, kot popolnoma neučinkovita in državna lastnina je pač najmanj učinkovita in zaradi tega dejansko ne pride do tega, da bi tudi bili ustvarjeni transparentni pogoji za gospodarjenje, ampak gospodarstvo Slovenije temelji na monopolnem položaju državnih podjetij in na monopolnem položaju preko katerih se lahko financirajo in se financirajo različni nameni. Proračun tudi ni realen zaradi tega, ker nimamo nobenih podatkov o stanju v bančnem sektorju ali kot minister za finance pravi, mi vsi vemo, da ne vemo, kakšni bodo učinki stres testov. V javnosti, na UMAR-ju pa se pojavijo podatki, ki so javni in na podlagi katerih se seveda lahko oceni scenarij A, B, C in D glede tega, kakšna bo bančna luknja ali bančni kratek, kakor želite in na to bi morale biti seveda pripravljene. Tako, da vsi nič ne vemo, kot kaže in kot lahko beremo v medijih, nekateri vedo, najbrž nekoliko več, na Ministrstvu za finance pa, kot kaže, vedo nekoliko manj.In od vsega tega, od pravilne fiskalne politike, od sanacije bančnega sistema, od ustvarjanja pogojev za gospodarjenje, od vsega tega je odvisno po kakšni obrestni meri se bo Slovenija zadolžila in ne vemo tudi tega.Oktobra so bile obresti na 10 letne obveznice okoli 6%. 6% obrestna mera pri zadolžitvi Slovenije dejansko pomeni katastrofo in pomeni prelaganje dolga na prihodnje rodove.Ali se da narediti kaj drugega, kot je naredila vlada Alenke Bratušek? Vsekakor da in navsezadnje je ta vlada tudi obljubila evropski komisiji, da bo dve tretjine primanjkljaja dosegla na področju odhodkov in eno tretjino na področju prihodkov. Tega se vlada ni držala. Na odhodkovni strani pač ni naredila domače naloge, ne glede na to, da je to prvič, obljubila evropski komisiji in tudi glede na to, da bi se to dalo narediti.Ukrepi bi vsekakor morali biti tudi na prihodkovni strani veliko bolj selektivni, ne pa splošni. Če bi bili ukrepi na prihodkovni strani selektivni, nebi prizadeli najrevnejših, nebi prizadeli tistih, ki imajo danes dejansko najmanj in nebi povečevali nezaposlenosti, kajti danes moramo vedeti, da približno 606 tisoč ljudi v gospodarstvu skrbi za 750 ljudi, ki pridobivajo denar iz javnih sredstev.Gospe in gospodje, to razmerje ni več možno. Ni več možno zaradi tega, ker bo enostavno zmanjkalo denarja. Seveda mi lahko rečete, da tudi negospodarstvo prispeva k bruto družbenemu proizvodu. Prispeva 15%, vprašajte na UMAR in glede makroekonomskih kazalcev, ki to dejansko povedo. Vendar opozarjam. 606 tisoč zaposlenih v gospodarstvu dejansko financira 750 tisoč ljudi, ki dobivajo denar iz javnih sredstev in to razmerje je eno izmed najbolj problematičnih zaradi tega tudi opozorila mednarodnega denarnega sklada o tem, da je seveda treba nadaljevati reforme. Teh reform, strukturnih reform, pa ni. Vlada Alenke Bratušek teh reform, vsaj nam ni znano, da bi jih pripravljala in da bi se dejansko tukaj še kaj zgodilo.Če govorimo o davku na nepremičnine in tudi o tem, da je, kot je bilo dejansko tudi rečeno, da je pri davku na dodano vrednost izredno pomembno kakšna je davčna osnova in citiram Alenko Bratušek “Višina davka bo temeljila na vrednosti nepremičnine” Gospa predsednica vlade, višina davka bo temeljila na posplošeni vrednosti nepremičnine, ki je neka umetna vrednost izračunana na podlagi različnih meril. Dejansko je to modelski princip, ki bo povzročil številne nepravilnosti in številne nepravičnosti pri tej obdavčitvi in ni res, razen če ne bo sprejet amandma, da se bo to vsaj delno omililo, da bo zaradi tega ta davek najbolj zveličaven, najboljši in da bo dejansko obdavčil tiste, ki imajo največ, ne tiste, ki imajo zelo malo dohodka, v preteklosti pa so si zagotovili vrednost, neko nepremičnino, s svojim delom in ta vrednost je previsoka, ta modelska vrednost je previsoka tudi glede na ocen, ki bodo znane konec leta, ko bodo opravljene ocene jamstev za kredite. Takrat bo verjetno jasno, da bo padec na nepremičninskem področju verjetno precejšen. To pa bo pomenilo, da bo padla tudi cena nepremičnin. Vsekakor je potrebno povedati, da je izvoz tisti, na katerem bo temeljilo slovensko gospodarstvo in na katerem bo tudi temeljila slovenska družba oziroma na uspehih tega izvoza. Vendar z novimi davki, tudi z novimi birokratskimi ovirami se dejansko absorpcijska sposobnost izvoza in konkurenčnost izvoza zmanjšuje. Zaradi tega bi bilo nujno potrebno, da se spremenijo pogoji gospodarjenja v smeri poenostavitve ter v smeri pridobivanja novega kapitala. Tukaj bi si zelo želel, da bi minister za gospodarstvo večkrat prišel iz tujine, da bi nam povedal, da so možnosti za prihod kapitala in da so možnosti tudi s strani Slovencev, da bodo investirali. Vendar žal temu ni tako. Žal tukaj vse prevečkrat delimo neka sredstva v proračunu, ne vemo pa kakšni bodo dejanski učinki teh sredstev oziroma učinki teh delitev. Zaradi tega je stanje v gospodarstvu in stanje na področju konkurenčnosti izredno zapleteno in izredno težko. Menimo tudi, da s takšno gospodarsko politiko Slovenija vsekakor ne bo prišla iz krize.Če pogledamo izračune, ki jih je naredila Evropska komisija, potem lahko ugotovimo, da Evropska komisija predvideva primanjkljaj po ESA metodologiji v višini 7,1%. Kot je bilo pojasnjeno na Odboru za finance in monetarno politiko Vlada predvideva po isti metodologiji primanjkljaj 6,4%, kar pomeni, da gre tu za neko nesorazmerje. Po drugi strani pa Vlada predvideva primanjkljaj ožjega državnega sektorja v višini 2,9% za leto 2014. Tukaj obstajajo določene razlike. Zelo bi si želel, da se razjasnijo te razlike, še posebej zaradi tega, ker bo Evropska komisija ta proračun ocenjevala tudi na podlagi teh napovedi in ker bo Evropska komisija, kot je rečeno, 15. 11. dala mnenje o tem proračunu, mi pa ga danes sprejemamo. Brez tega mnenja, brez realne osnove, brez tega da bi vedeli po kakšnih obrestnih merah se bomo zadolževali. Zadolževali pa naj bi se skoraj 5 milijard v naslednjem letu, v letu 2014. In seveda iskali bomo določene garancije in odobravali garancije tudi določenim bankam, tako da bomo lahko prišli do morda skoraj 10 milijard dodatne zadolžitve in jamstev, kar je seveda nesprejemljivo. Nesprejemljivo je, da ta generacija prelaga krizo na prihodnje rodove. In naslednje leto bomo plačali milijardo evrov obresti. In nesprejemljivo je, da načrtujemo ob tem, da ne vemo kakšni so osnovni parametri za javno porabo za zadolževanje glede privatizacije, glede vloge države v gospodarstvu.Občutek imam, da ta vlada krize ne obvladuje. Ne daje v tem proračunu niti možnosti kakršnegakoli napredka. Ne daje niti možnosti za napredek, kaj šele, da bi vodila ritem napredka, da bi vodila tempo napredka države. Tukaj je bilo tudi večkrat omenjeno oziroma na Odboru za finance, da je ta proračun stabilizacijski. Stabilizacijski glede javnih financ, ki bodo ena izmed osnovnih izhodišč za nadaljnji razvoj, vendar ob stabilizaciji javnih financ je možno sprejemati takšne ekonomske in finančne politike na področju gospodarstva, ki bodo pomenile napredek in ki bodo pomenile tudi upanje. Tako pa je glede vseh neznank, ki jih danes imamo ta proračun velika utvara, in takšna politika na ekonomskem, na socialnem področju, kjer se zmanjšuje to, da bi ljudje imeli večji realni dohodek, takšna politika, ja, lahko pomeni politiko bede in ruševin, kot pravim in s katero ni treba da se vsi strinjajo, kajti tukaj ni upanja, ta proračun ne daje upanja, kot je navedla premierka v svojem govoru. Razmere se poslabšujejo, in napovedi so, da se bodo v naslednjem letu še poslabšale, na področju potrošnje, na področju nezaposlenosti, na področju socialne varnosti, vse več bo podjetij, ki bodo šli v insolvenčne postopke in stečaj. Jaz bi zelo rad videl v tem proračunu tudi neke signale, ki bodo za Slovenijo pomenili napredek in ki bodo ti signali pomenili neko prihodnost, tako pa bo na koncu tega izgledalo, kot da bo Slovenija imela samo preteklost, pa še o tej se ne moremo zediniti kakšna je in bo enostavno ostala brez prihodnosti. To nam daje ta proračun in tukaj smo v Slovenski demokratski stranki zelo zaskrbljeni glede tega. Zelo smo zaskrbljeni tudi glede tega, da ni vizije in strategije ali da ta vizija oziroma strategija temelji izključno na zadolževanju, izključno na tem, da se dodatno obdavčuje ljudi in to neselektivno in da ni ukrepov, ki bi dejansko prispevali k temu, da bi se gospodarski položaj povečal.V Slovenski demokratski stranki takšnega proračuna ne moremo podpreti. Ne moremo ga podpreti ne zaradi tega, ker ga je pripravila Vlada Alenke Bratušek, ampak zaradi tega ker nam ne daje, in državljanom in državljankam ne daje poti iz krize, ne pomeni poti iz krize, kriza se kvečjemu lahko poglobi in nam seveda tudi ne daje tistih možnosti, tistega upanja, da dejansko država lahko preide v gospodarski razvoj in navsezadnje niti ne vemo ali smo že na dnu te krize. Zaradi tega ne moremo podpreti tega proračuna. pri sami pripravi, razlagi in tako naprej, bi si želeli seveda veliko več sodelovanja in manj izključevanja.Manj izključevanja s tem, da je tudi vsak dobronameren predlog predmet tudi posmeha, predvsem pa negacije in takšno sodelovanje je bilo prisotno v preteklih letih tudi v Sloveniji. Na primer, pri reformi davčnega sistema leta 2006 in 2007, ko je partnerstvo za razvoj, v katerem so bili Socialni demokrati takrat, sedanji Socialni demokrati, enostavno tudi potrdili tisto reformo, ne glede na nadaljnje kritike. In tukaj bi si želeli, da bi na tak način bila opravljena in seveda tudi sprejeta ekonomska in gospodarska in socialna politika in finančna politika v sedanjih razmerah.Kajti razmere se izredno hitro spreminjajo in razmere za Slovenijo ob neznankah, da nimamo ugotovljene bančne luknje, da ne vemo, po kakšnih obrestnih merah se bomo morali zadolževati. Vemo edino, da se bomo morali, takšne razmere gredo v negativno smer. In, če nam potem še glavni dokument ne prikaže smeri razvoja, kako se bo ta trend spremenil, se pravi, da bomo šli navzgor, potem seveda menimo, da bi morali ta proračun pravzaprav prenehati obravnavati in narediti nekaj boljšega, kajti mislimo in menimo, da si Slovenci in Slovenke želijo boljši dokument, da je Slovencem in Slovenkam treba pokazati tudi možnosti, ki bodo za njih pomenila seveda večje blagostanje, ki bodo pomenile, da bo Slovenija izšla iz krize. Žal s temi dokumenti tega ne bomo dosegli in tudi ne s to politiko, ki jo vodi sedanja vlada.