Madeži v "bleščeči" karieri vladnega kandidata za generalnega državnega tožilca
petek, 15. 4. 2011Predloga za generalnega državnega tožilca v PS SDS ne bomo podprli. V poslanski skupini SDS ponovno poudarjamo, da predlog vlade, da se za novega generalnega državnega tožilca imenuje dr. Zvonko Fišer, ni primeren, ker vzbuja dvom v pravno državo in ker namesto preloma s totalitarno sodno prakso poudarja kontinuiteto z nekdanjim totalitarnim režimom.
V bleščeči karieri dr. Zvonka Fišerja, tako je izjavil minister Zalar, so spregledani madeži, zaradi katerih bi pričakovali, da se bi že kandidat sam odločil, da ne bo kandidiral; če pa bi se to le zgodilo, bi tako kandidaturo morala zavrniti vlada. Vendar se nič od tega ne bo zgodilo. Titanik drvi dalje z nezmanjšano hitrostjo. Na ključne funkcije v pravosodju so predlagane osebe, ki so se “izkazale z varovanjem tekovin revolucije”, ki so zaradi tega kršile postulate pravne države in človekovih pravic in so po možnosti še nasprotovale osamosvojitvi Slovenije.
Kako sicer razložiti, zakaj je po mnenju vlade in koalicije dr. Zvonko Fišer primerna oseba za generalnega državnega tožilca? Ali je to zato, ker je sprožil kazenski postopek proti tistim, ki so 33 let po umoru, leta 1977, ob breznu, v katerem ležijo nedolžne, pobite žrtve, prižgali svečke, postavili križ in opravili pietetni cerkveni obred? Ali je to zato, ker je postavil prižiganje sveč, postavitev križa in izpeljavo cerkvenega obreda v divjini na raven kaznivega dejanja? Ali zato, ker je o tako hudih zločinih proti človeštvu sprožil kazenski postopek proti popolnoma nedolžnim osebam in na koncu dosegel obsodilno sodbo? Ali pa zato, ker je spregledal ukazovalce in povzročitelje zunajsodnega poboja nedolžnih ljudi? Ali se nam morda obeta nadaljevanje take prakse iz preteklosti?
Ob tem se postavlja tudi vprašanje sporočilnosti takih imenovanj mladim, domači in tuji javnosti. Ali se z njimi dogaja evolucija demokracije, ali pa se z njimi vračamo v preteklost, v revolucijo, ko bodo taka izvensodna dejanja ponovno postala družbeno sprejemljiva in opravičljiva. Ali je to tista pravna država, o kateri so sedanje koalicijske stranke toliko pisale v svojih predvolilnih programih?
Ali pa so sistematično pobite nedolžne žrtve še naprej drugorazredna tema in ali je ukazovalcem, rabljem in njihovim pravnim zaščitnikom po toliko letih še vedno na voljo druga, tretja, … priložnost? Ali v takih primerih ne obstaja možnost ponovitve takega dejanja?
V poslanski skupini SDS ne moremo spregledati dejstva, da vlada in nekateri drugi predlagatelji, ki so v sozvočju z vlado, na ključne funkcije v pravosodju predlagajo osebe, ki so imele izstopajoče, “bleščeče” madeže v svoji poklicni, strokovni karieri. Čeprav bi vlada z malo truda lahko poiskala osebe, ki ne vzbujajo nikakršnega dvoma, ko gre za vprašanje zaupanja v pravno državo, varovanja človekovih pravic ali varovanja ustave in zakonov.
Naj spomnimo še na določilo 8. člena Zakona o sodniški službi, ki določa, da kljub izpolnjevanju splošnih pogojev, sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, po zaključenem mandatu ne morejo biti več sodniki.
Predloga za generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja v poslanski skupini SDS ne bomo podprli.
Jože Tanko
vodja PS SDS
V bleščeči karieri dr. Zvonka Fišerja, tako je izjavil minister Zalar, so spregledani madeži, zaradi katerih bi pričakovali, da se bi že kandidat sam odločil, da ne bo kandidiral; če pa bi se to le zgodilo, bi tako kandidaturo morala zavrniti vlada. Vendar se nič od tega ne bo zgodilo. Titanik drvi dalje z nezmanjšano hitrostjo. Na ključne funkcije v pravosodju so predlagane osebe, ki so se “izkazale z varovanjem tekovin revolucije”, ki so zaradi tega kršile postulate pravne države in človekovih pravic in so po možnosti še nasprotovale osamosvojitvi Slovenije.
Kako sicer razložiti, zakaj je po mnenju vlade in koalicije dr. Zvonko Fišer primerna oseba za generalnega državnega tožilca? Ali je to zato, ker je sprožil kazenski postopek proti tistim, ki so 33 let po umoru, leta 1977, ob breznu, v katerem ležijo nedolžne, pobite žrtve, prižgali svečke, postavili križ in opravili pietetni cerkveni obred? Ali je to zato, ker je postavil prižiganje sveč, postavitev križa in izpeljavo cerkvenega obreda v divjini na raven kaznivega dejanja? Ali zato, ker je o tako hudih zločinih proti človeštvu sprožil kazenski postopek proti popolnoma nedolžnim osebam in na koncu dosegel obsodilno sodbo? Ali pa zato, ker je spregledal ukazovalce in povzročitelje zunajsodnega poboja nedolžnih ljudi? Ali se nam morda obeta nadaljevanje take prakse iz preteklosti?
Ob tem se postavlja tudi vprašanje sporočilnosti takih imenovanj mladim, domači in tuji javnosti. Ali se z njimi dogaja evolucija demokracije, ali pa se z njimi vračamo v preteklost, v revolucijo, ko bodo taka izvensodna dejanja ponovno postala družbeno sprejemljiva in opravičljiva. Ali je to tista pravna država, o kateri so sedanje koalicijske stranke toliko pisale v svojih predvolilnih programih?
Ali pa so sistematično pobite nedolžne žrtve še naprej drugorazredna tema in ali je ukazovalcem, rabljem in njihovim pravnim zaščitnikom po toliko letih še vedno na voljo druga, tretja, … priložnost? Ali v takih primerih ne obstaja možnost ponovitve takega dejanja?
V poslanski skupini SDS ne moremo spregledati dejstva, da vlada in nekateri drugi predlagatelji, ki so v sozvočju z vlado, na ključne funkcije v pravosodju predlagajo osebe, ki so imele izstopajoče, “bleščeče” madeže v svoji poklicni, strokovni karieri. Čeprav bi vlada z malo truda lahko poiskala osebe, ki ne vzbujajo nikakršnega dvoma, ko gre za vprašanje zaupanja v pravno državo, varovanja človekovih pravic ali varovanja ustave in zakonov.
Naj spomnimo še na določilo 8. člena Zakona o sodniški službi, ki določa, da kljub izpolnjevanju splošnih pogojev, sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, po zaključenem mandatu ne morejo biti več sodniki.
Predloga za generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja v poslanski skupini SDS ne bomo podprli.
Jože Tanko
vodja PS SDS