Ljubo Žnidar: Dodatni in realni viri za prometno infrastrukturo

Poslanec SDS Ljubo Žnidar je danes na novinarski konferenci v Velenju predstavil oba zakona s področja prometne infrastrukture, ki ju je pripravil Strokovni svet SDS in sta na tej seji že v parlamentarni obravnavi. Gre za  Predlog zakona o graditvi prometne infrastrukture v Republiki Sloveniji in Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo. Zakona sta zelo pomembna tudi za Šaleško dolino in Koroško, saj v vrh prioritet umeščata prav tretjo razvojno os, na katero prebivalci obeh regij čakajo že desetletja.

Ljubo Žnidar je razložil podrobnosti obeh zakonskih predlogov, razloge, zakaj je SDS pripravila in vložila v zakonsko proceduro oba zakona in kaj od teh zakonov pričakujemo. Žnidar je omenil podatke Eurostata, ki kažejo na to, da je letna raven rasti gradbeništva na ravni Evropske unije 4,4 odstotka, medtem ko smo v lanskem letu v Sloveniji beležili upad gradbene dejavnosti za 23,4 odstotka, kar je največ med članicami Evropske unije. »To je dovolj jasen signal, da ima Slovenija na tem področju zgrešeno politiko. Če bomo zavrteli infrastrukturne objekte, se bo obrnilo celotno gradbeništvo, ljudje dodo dobili delo, povečala se bo potrošnja in v končni fazi bo na ta način pridobil tudi državni proračun,« je povedal Ljubo Žnidar in dodal, da ima letošnji proračun za okoli 600 milijonov evrov manj denarja za investicije v javno infrastrukturo, kot je to bilo v lanskem letu.

Ljubo Žnidar je tudi dodal, da se naložbe v infrastrukturo državi dobro obrestujejo. Naložbe, ki sta jih speljala Dars in Slovenske železnice, se nenazadnje poznajo tudi v samem poslovanju obeh podjetij. Dars je imel lani 30 milijonov evrov dobička, Slovenske železnice so leta 2009 imele še 27 milijonov evrov izgube, lani pa že 38 milijonov evrov dobička.

Ljubo Žnidar je ob predstavitvi Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo dejal, da zakon predvideva tudi nove in povsem realne finančne vire, ki bi jih letno vlagali na področje prometne infrastrukture. Na letni ravni bi to ob obstoječih virih pomenilo še dodatne pol milijarde evrov. To pa pomeni, da za gradnjo tretje razvojne osi in tudi drugega tira denar ne bi smel biti večji problem.