Ljubo Žnidar: Črpanje evropskih sredstev pod vlado Mira Cerarja najslabše do sedaj

Poslanke in poslanci na današnjem nadaljevanju marčevske seje na predlog poslanske skupine SDS razpravljajo o predlogu priporočila v zvezi z izvajanjem evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020. V imenu predlagatelja je stališče podal poslanec Ljubo Žnidar.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

LJUBO ŽNIDAR: Spoštovani podpredsednik, kolegice in kolegi. Črpanje evropskih sredstev v obdobju 2014–2020 ni zadovoljivo. Na to opozarjamo predlagatelji poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in to dejstvo potrjujejo tudi izkazane številke.

Ministrica je na matičnem delovnem telesu, Odboru za zadeve Evropske unije poudarjala predvsem dokaj uspešno črpanje sredstev v pretekli finančni perspektivi 2007–2013, za tekoče finančno obdobje pa, da se bodo trudili z vsemi močmi, pri tem pa je bilo izpostavljeno, da imajo problem pomanjkanja kadrov. No, pa pojdimo po vrsti.

Slovenija je v pretekli finančni perspektivi bila umeščena med boljše članice pri upoštevanju črpanja sredstev, posebej v zadnjih treh letih, od 2013 do 2015. Z letom 2014 pa se je začelo novo finančno obdobje, ki pa se bo izvajalo do leta 2020 oziroma s podaljšanjem do leta 2023. Črpanje iz te perspektive je bistveno manjše in zaskrbljujoče ter po našem mnenju zahteva nujne ukrepe.

Slovenija v obdobju od 2014 do 2020 razpolaga z okvirno 3,2 milijarde evrov sredstev iz evropskih strukturnih skladov in kohezijskega sklada, od česar je slabih 160 milijonov evrov namenjenih instrumentov za opazovanje Evrope in 64 milijonov evrov za program evropskega teritorialnega sodelovanja, večina sredstev pa v največji meri upošteva uresničevanje strategije Evropske unije 2020 in je prednostno usmerjena v štiri ključna področja za gospodarsko rast ter ustvarjanje delovnih mest.  Slovenija je na podlagi metodologije Evropske unije razdeljena na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo. Zahodna kohezijska regija je upravičena do 855 milijonov evrov, vzhodna pa na 1,27 milijarde evrov sredstev. Sredstva kohezijska sklada se ne bodo delila med regijama, celotni Sloveniji bo za področje izgradnje okoljske in prometne infrastrukture na področju trajnostne rabe energije na voljo milijarda 55 milijonov evrov.

Prvi objavljeni razpisi in obisk vladne oblike v glavnem mestu, ko je Ljubljani obljubila 300 milijonov evrov za 34 projektov, ki naj bi jih izvedli do leta 2018, kaže da vlada nima enakopravnega odnosa do ostalih regij po Sloveniji.

Kako slabo smo pripravljeni na črpanje evropskih sredstev kaže tudi dejstvo, da je Slovenija, ki je bila nekoč med uspešnejšimi, novimi članicami, pri črpanju evropskih sredstev, šele v začetku decembra 2016 akreditirala sistem izvajanja evropske kohezijske politike za to finančno perspektivo. Z akreditacijo sistema se lahko začne črpanje evropskih kohezijskih sredstev. Slovenija je sicer že prejela opomin Evropske komisije, zaradi zamujanja pri akreditaciji sistema izvajanja kohezijske politike. Evropska komisija se mora še seznaniti z zaključkom postopkov v Sloveniji in izdati obvestilo. Potem bo lahko Slovenija začela pošiljati zahtevke za sprejem evropskih sredstev. To je vrstni red kako poteka celoten postopek. To pomeni, da bo lahko država iz proračuna Evropske unije začela vlagati za povračilna sredstva za projekte, sofinancirane z evropskimi sredstvi, za katere je sredstva že založil nacionalni proračun.
Revizijski organ Urad za nadzor proračuna Republike Slovenije Evropski komisiji ne more potrditi, da imamo v Sloveniji delujoč in uspešen sistem črpanja evropskih sredstev v tem momentu. Ravno zaradi tega pa naša država v tem času ni smela v Bruselj poslati zahtevkov večjega obsega za povračila dela izplačil iz nacionalnega proračuna iz naslova evropskih projektov. Prva odločba o finančni podpori iz programskega obdobja 2014–2020 je bila izdana šele julija 2016. Do začetka decembra 2016 pa jih je bilo po podatkih vlade izdanih nekaj več kot 150.

Da črpanje evropskih sredstev nikakor ni steklo, kažejo tudi številke do zdaj izplačanega evropskega denarja. Kar pa povedo tudi načrtovani podatki iz julija 2015, da bomo okoli 35 milijonov evrov počrpali že v letu 2015 ter okoli pol milijarde v letu 2016.

Dejanska realizacija je, da je Slovenija do konca novembra 2016 skupno prejela le 87,2 milijona evrov, oziroma 2,7 % vsega, kar je dejansko na voljo.

Evropska sredstva so za državo izjemnega pomena, saj gre praktično za edina razvojna sredstva, ki so nam na voljo. Preko črpanja teh sredstev bi Slovenija ohranila status neto prejemnice iz evropskega proračuna, kar pomeni, da bi v evropsko blagajno vplačevala manj sredstev kot bi iz nje dobila. Z evropskimi sredstvi so bili namreč v Sloveniji realizirani številni večji projekti, zato je zaskrbljujoče dejstvo, da je v tem trenutku na tem področju zaostala za ostalimi neto prejemnicami v Evropski uniji.
Med neto prejemnicami iz evropske blagajne je Slovenija na 10. mestu med šestnajstimi prejemnicami, iz evropskega proračuna je v letu 2015 prejela 578 milijonov evrov, vplačala pa nekaj manj kot 57 milijonov evrov. To ni rezultat nove perspektive, ampak to je zadnjo leto črpanja perspektive 2007–2013, realizacija v letu 2015.

Podatki kažejo, da je stanje na področju črpanja sredstev iz Evropske unije proračuna najslabše v 12 letnem obdobju črpanja, zato nam ogrozi, da bomo prav kmalu izgubili status neto prejemnice iz evropskega proračuna, kar pomeni, da bomo slovenski davkoplačevalci po nepotrebnem v proračun Evropske unije plačevali več, kot dejansko iz njega dobimo.

Prav tako tudi predlagatelji ugotavljamo, da tudi izplačil iz nacionalnega proračuna ni zadovoljivo. Podatki kažejo, da je bilo do konca novembra 2016 izplačanih zgolj 87,2 milijona evrov od skupaj 3,2 milijarde evrov, ki so Sloveniji na voljo iz naslova črpanja. V poročilu pa so načrtovana plačila v višini 200 milijonov evrov do konca leta 2016. Če primerjamo te podatke o črpanju s prejšnjim večletnim finančnim obdobjem, je bilo Sloveniji v prvih dveh letih finančne perspektive 2007–2013 izplačanih za kar 10 krat več sredstev. To so številke, se jih da pogledati in preveriti.

Računsko sodišče Republike Slovenije je na svojem spletu 24. oktobra 2016 objavilo revizijsko poročilo »Učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema organa upravljanja«. V poročilu je revidiralo učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema za podporo izvajanja nalog organov upravljanja za obdobje od 1. 3. 2012 do 30. 9. 2015. Ugotovitve so zaskrbljujoče, saj je ugotovilo, da organ upravljanja ni zagotavljal učinkovitega delovanja informacijskega sistema za podporo izvajanja nalog organa upravljanja. Računsko sodišče je ugotovilo, da za programsko obdobje 2014–2020 strategije razvoja informacijskega sistema sploh ni pripravil.

Predlagatelji se sprašujemo, kako je lahko v novi finančni perspektivi črpanje počasnejše kot v prejšnji perspektivi glede na to, da bi lahko imeli po prvi finančni perspektivi več izkušenj z upravljanjem sredstev in evropsko kohezijsko politiko.

Na SVRK sicer pravijo, da so do sredine decembra 2016 za 156 odločitev dodelili več kot 800 milijonov evrov, oziroma četrtino vsega denarja, ki je na voljo. Da je denar dodeljen pomeni, da so odobreni posamezni razpisi, da je torej dana zelena luč, da se neka vsota prerazporedi za določen projekt. Če je denar dodeljen za nek razpis, pomeni, da lahko ministrstvo razpis tudi objavi. Od dodeljenega do dejansko porabljenega denarja, posebno pa do povračil sredstev iz evropske blagajne pa je zelo, zelo dolga pot. Ko gre subvencija upravičencev, je to sprva breme slovenskega proračuna, šele naknadno povračilo iz proračuna Evropske unije. Za zdaj teh vračil ni, oziroma so minimalna, ker je vlada šele decembra potrdila sistem izvajanja evropske politike, kar je osnova, da se povračila iz proračuna Evropske unije sploh začnejo.

Da črpanje sredstev letos še ni steklo tako, kot je bilo sprva napovedano, so občutila tudi podjetja. Del sredstev, ki je namenjen podjetjem, je zaradi pozne objave razpisov v zaostanku, saj dejansko v letu 2014, 2015 in tudi v letu 2016 za podjetja razpisov praktično ni bilo. Mediji so tudi poročali, da država iz rok izpušča tudi del evropskih sredstev za raziskovalno dejavnost, kajti ni se še prijavila na razpis za raziskovalno dejavnost z evropskimi sredstvi, kajti agencija za raziskovalno dejavnost bi namreč lahko iz nove evropske perspektive pridobila do 20 milijonov evrov za mlade raziskovalce, v okviru razpisa COFUND Marie Skłodowska-Curie, a v Bruselj nismo poslali niti prijave. V okviru prijave bi morali pripraviti dva projektna predloga, kjer bi vsebinsko predstavili razpis za mlade raziskovalce in razpis za raziskovalce, ki želijo v tujino. Na agenciji so povedali, da ni bilo mogoče pripraviti kakovostne in konkurenčne prijave, da pa se bodo prijavili v letu 2017.

Predlagatelji v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo v zvezi izvajanja evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020 predlagali vladi, da pospeši črpanje iz programske perspektive ter v roku treh mesecev poroča Državnemu zboru o ustreznih ukrepih ne pa, da nas vrtalno samo obvešča.