Lisec: Zakon za pozitivne spremembe na področju organiziranja in dela v policiji
četrtek, 7. 2. 2013!
TOMAŽ LISEC: Spoštovani podpredsednik, minister z ekipo, kolegi, kolegice. Predlog zakona o organiziranosti in delu v policiji je zakon dvojček, skupaj z zakonom o nalogah in pooblastilih policije, ki skupaj nadomeščata zakon o policiji iz leta 1998. Današnja obravnava je samo posledica določil Poslovnika Državnega zbora, ki tretjini poslancev omogoča, da podaljša sprejem zakona. Pri obeh zakonih, ki sta se pripravljala od leta 2010 je opozicija imela le nekaj pomislekov, edino malo večje jedro nesoglasij pa je glede imenovanja generalnega direktorja policije in glede pogojev za imenovanje direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada. Tudi z obema policijskima sindikatoma so se iskale rešitve v smeri, da bi organiziranost policije bila čim bolj v prid policistom pri opravljanju njihovih nalog. Zato je prav, da danes sprejmemo ta zakon, ki prinaša pomembne spremembe na področju organiziranja in dela v policiji. Zakon se po našem mnenju odziva na moderna prizadevanja po prilagajanju policije s spremenjenimi razmerami v družbi. V Policiji se je treba vedno približevati potrebam ljudi in njihovi varnosti, zato se želi policija iz strogo hierarhičnega in centraliziranega vodenega organa uveljaviti kot sodobna policijska organizacija. Glede na prve predstavitve predloga zakona še iz leta 2010 smo z ustreznimi korekcijami besedil členov želeli ovreči besedilo prvotnega predloga zakona iz tistega časa, ko se je predlagateljem zapisalo tole: za vse policije sveta velja, da so togi organi, saj je njihova ureditev tipična hierarhična in sterilizirano vodena.
V poslanski skupini SDS verjamemo, da bo izvajanje zakona v praksi pokazalo, da policija, vsaj slovenska, ni toga, ampak hudirjevo živa organizacija, kjer je zelo aktivna interakcija tako znotraj same organizacije, kot tudi interakcija organizacije z državljani in državljankami.
Dovolite, da v stališču največ časa namenim tistim vsebinam, ki so zmotile tudi opozicijo. Za demokratične politične sisteme je še posebej pomembna jasna razmejitev pristojnosti med ministrom in policijo, kakor tudi zelo jasno predvideno in limitirano usmerjanje ter nadzor ministra nad policijo.
V poslanski skupini SDS se zavedamo, da je v to materijo z odločbo poseglo tudi Ustavno sodišče že leta 2003, zato menimo, da predlog zakona prinaša jasne rešitve, ki so že bile ustavno sodno preverjene. V tem sklopu so seveda pomembne tudi omejitve, ki veljajo za ministrstvo pri usmerjanju in opravljanju nadzora nad policijo, posebej takrat ko usmerjanje policije prevzame tožilec. Minister za notranje zadeve ima že po Zakonu o državni upravi določene pristojnosti v smeri do organa v sestavi, predlog zakona pa konkretneje določa vrsto usmeritev, kaj se šteje za usmerjenje in na kakšen način se le-ta izvaja.
Določena so tudi pooblastila, ki jih za učinkovito upravljanje svojih nalog potrebujejo uslužbenci, ki nadzirajo delo policije. Prav tako je po našem mnenju dovolj jasno določen način in obseg obveščanja ministra in poročanja policije. V javnosti je namreč veliko zanimanje za rešitve na področju kadrovanja ključnih policijskih kadrov. V prejšnjem mandatu pod ministrovanjem ministrice Kresalove je bil uveden poseben sistem imenovanja generalnega direktorja policije glede na splošno prakso v javni upravi. Novela zakona, ki je danes pred nami, to posebnost odpravlja in imenovanje generalnega direktorja policije izenačuje z imenovanjem ostalih generalnih direktorjev. Torej se pri imenovanju generalnega direktorja policije vračamo na evropsko primerljiv način imenovanja, ki je bil tudi pri nas v Sloveniji v veljavi vse do leta 2009, do leta, ko se je očitno kot nadaljevanje neke politike, o čemer obstajajo zvočni in video posnetki, nadaljevalo načelo “ne pozabi, jaz sem te nastavil, politika te je nastavila”. Čeprav se je tej politiki želelo dati priponke kot nedolžna, lepa in pametna. In se je pustilo da je bila zakonodaja tudi takšna, da policija ni imela pooblastil in možnosti, da sankcionira vožnjo pomembnih funkcionarjev po odstavnih pasovih oziroma s prižganimi lučmi, čeprav ni šlo za primere, ko bi takšno vožnjo opravičevali. Pa tudi pri kakšnem divjanju pomembnega župana s preveliko hitrostjo po avtocesti je policija nemočno ugotovila, da nima zakonske podlage za ukrepanje.
V naši poslanski skupini menimo, da bodo v prihodnje takšni in podobni ekscesi ustrezno sankcionirani, saj verjamemo, da bo sedaj delovanje policije lažje, saj bodo njihove naloge in pooblastila preko načina dela in organizacije ../nerazumljivo./… in tudi ostalim subjektom lažje razumljiva. Predlog zakona lepo določa, da pristojnosti ministra ne veljajo za policijske postopke, katerih usmerjanje je na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, prevzel pristojni državni tožilec. V nadaljevanju zakon zelo lepo opiše, da ne glede na zakon, ki ureja kazenski postopek in podzakonski predpis, ki ureja sodelovanje med policijo in tožilstvom, da je državni tožilec prevzel usmerjanje dela policije takrat v predkazenskem postopku oziroma v trenutku, ko je bil obveščen o kaznivem dejanju. In takrat se zelo velikokrat omenja prav vtikanje ministra v delo policije, ki pa se v skladu z zakonom tudi jasno konča. Zelo jasno je tudi v zakonu omenjeno kdaj lahko minister odreja nadzor. Lahko določi vodjo nadzora in pa tudi druge uradnike, ki pri tem nadzoru sodelujejo. Pomembno se nam zdi tudi, da vemo, kdaj generalni direktor policije obvesti ministra o vseh dogodkih, ki so pomembni ali za varnost življenja varovanih oseb ali objektov, kdaj mu mora poročati o dogodkih v katerih je več oseb izgubilo življenje ali nastala večja materialna škoda ter o vseh drugih pomembnih dogodkih. Zakaj o tem govorim? Ker je v javnosti občutek, da se v prejšnjem mandatu ta zgodba glede obveščanja marsikdaj dogajala bolj na neki družinski osnovi kot pa neki strokovni ravni.
Še nekaj besed glede ustanoviteljic nacionalnega preiskovalnega urada. V ustanovitev nacionalnega preiskovalnega urada je bil uveden tudi nekonvencionalen način imenovanja in odgovornosti predstojnika nacionalnega preiskovalnega urada, saj predstojnik hierarhično ni bil umeščen v urad, pristojnost generalnega direktorja policije in direktorja kriminalistične policije. Tudi pri tem zakonu se to zadevo normalizira in evropeizira oziroma se evropeizira položaj nacionalnega preiskovalnega urada.
V poslanski skupini SDS se zavedamo, da se je v zadnjih letih število uniformiranih pripadnikov policije zmanjšalo, zato je prav, da iščemo nove rešitve, ki omogočajo racionalnejšo rabo kadrovskih in materialnih virov. Rešitev, ki za zagotavljanje policijske podporne dejavnosti nemotenega opravljanja nalog policije mogoče tudi premestitev drugih delavcev in uslužbencev policij, med njimi tudi strokovno-tehničnih javnih uslužbencev in zato pozdravljamo ta korak v tej smeri pri predlogu zakona.
Še nekaj besed glede krepitve decentralizacije in samostojnih policijskih uprav. Kot vsi vemo, je policija organizirana na treh ravneh, torej na ravni države, regije in na lokalni ravni. To organiziranost določi Vlada Republike Slovenije. V primerjavi s sedanjo veljavno ureditvijo je v predlogu zakona poseben poudarek največje samostojnosti delovanja policijskih uprav in s tem decentralizacija policije ob jasnih strateških izhodiščih generalne policijske uprave. In to smo tu, ker je bila v prejšnjem mandatu storjena ogromna napaka, kar se očitno vidi tudi na terenu. Pozdravljamo tudi dejstvo, da gre za okrepitev sodelovanja policije z lokalno skupnostjo.
Spoštovani, kot je pokazala razprava pri poteku sprejemanja tega zakona je jasno, da je vlada ta zakon pripravila z veliko skrbnostjo, da se temeljito razmisli o pozitivnih rešitvah in pomembnostih te materije za stanje v družbi in državi. Zato v naši poslanski skupini ocenjujemo, da so rešitve o tem predlogu zakona pozitivne in bomo predlog zakona o organizaciji in delu o policiji podprli. Hvala.