Kateri državni uradniki ali celo poslanci so za kartelne dogovore vedeli, sodelovali in niso ukrepali? Predsednik preiskovalne komisije za gradnjo avtocest Rado Likar je na današnji novinarski konferenci povedal, da so na včerajšnji seji opravili prvi krog zaslišanj vseh domnevnih udeležencev Zemonskega sporazuma. Povedal je, da v komisiji niso pričakovali in tudi ne pričakujejo, da bodo udeleženci kar direktno priznali obnašanje, ki ni v skladu z zakonom, “to bi bilo tudi iluzorno pričakovati”. “Pozorno smo spremljali pričanja vseh dosedanjih prič in seveda smo opazili nekatere razlike in nedoslednosti v njihovih izjavah”, je izpostavil Likar in nadaljeval, “tako imajo tiste priče, ki danes niso več direktorji ali celo lastniki gradbenih podjetij iz Zemonskega sporazuma, precej manjše težave s spominom kot pa tisti, ki so v gradbeništvu še aktivni”. Kot je dejal, so včeraj namreč od Zidarja in Črnigoja slišali predvsem dva odgovora, “se ne spomnim” in “ne odgovarjam zaradi drugih postopkov”, kazenskih ali pred UVK. Po besedah Likarja, so kljub kolektivni izgubi spomina v pričanjih pomembne razlike. “Ni moj običaj, vendar bi želel komentirati tudi eno izmed včerajšnjih izjav priče Zidarja, ko je dejal, da je pravi in “plavi” Slovenec in da je vse delal v dobrobit slovenskega naroda”, je povedal predsednik preiskovalne komisije. Ob tem se je vprašal, koliko Slovencev pa ima možnost oziroma ali je imelo možnost na račun (zaenkrat domnevno) kartelnih poslov z državo imeti največjo direktorsko plačo v državi, ki je znašala 794 tisoč € bruto, oziroma 2170 € bruto na dan in odkupiti največje gradbeno podjetje v državi? Po njegovih besedah bomo ta Zidarjev domnevno domoljubni odnos davkoplačevalci odplačevali še desetletja.
Likar je nadalje pojasnil, da pri Zemonskem sporazumu ni toliko pomembno, ali preiskovalna komisija razpolaga s podpisano verzijo tega sporazuma. “Pomembno je, ali se je sporazum izvajal, ali so bila kršena pravila tržne tekme, izločena tuja in domača konkurenca, predvsem pa, ali smo davkoplačevalci zaradi kartelnih dogovorov preplačali avtocestni program”, je opozoril predsednik preiskovalne komisije. Preiskovalno komisijo zanima tudi, kateri državni uradniki ali celo poslanci so za to vedeli, sodelovali in “kar je enako hudo, niso ukrepali, če so vedeli za take posle”.
Poudaril je, da namerava kot predsednik preiskovalne komisije podrobno preučiti do sedaj pridobljene odgovore in opraviti drugi krog pričanj, “predvidoma v obliki soočenj prič, kjer obstaja razlika v posameznih izjavah”. Ko bo opravljen ta drugi krog, bo preiskovalna komisija predvidoma zaslišala priče iz zapisnika sestanka, ki se je v javnosti pojavil v zadnjih dneh.
Preiskovalna komisija je sprejela sklep, da se dopolni dokazni sklep, in sicer da se zasliši dodatne priče: Roberta Kuzmana, izvršnega direktorja področja nizkih gradenj v SCT-ju, Mirka Bandlja, nekdanjega generalnega sekretarja vlade in Antona Anderliča, poslanca in nekdanjega vodjo poslanske skupine LDS v Državnem zboru RS. Likar je še pojasnil, da ima poslanec Anton Anderlič zaenkrat status priče, lahko pa pridobi tudi še status preiskovanca.
