Ležernost koalicije

Tik pred koncem lanskega leta je vlada Boruta Pahorja sprejela normativni program dela vlade za leto 2009, v katerem so natančno popisani vsi zakoni, vključno z odgovornimi nosilci in z datumi obravnav, do katerih naj bi vlada zakone predložila državnemu zboru. Gospod Cvikl, generalni sekretar vlade, je na predstavitvi programa dejal, da je to »biblija« vlade, precej boljša in bolj natančna kot od vlade pred tem. Da gre za pomemben dokument vlade dokazuje tudi to, da je bila Cviklova predstavitev programa dela za letos udarna naslovnica vladne spletne strani kar tri tedne. Nobenemu drugemu dogodku ni vlada dala niti približno toliko pozornosti.

Po dveh mesecih lahko že ugotovimo, da Pahorjeva vlada sploh ne dela po tej »bibliji«. Od 17 zakonov, ki bi jih do danes morala vlada že predlagati državnemu zboru, smo dobili samo enega. O ostalih 16 zakonih ni ne duha ne sluha, niti ni znano, kdaj jih bo vlada predložila. Tudi odgovorom na vprašanja, zakaj so nastale te zamude, se vlada zelo izogiba. Najbrž ji je težko pojasnjevati, da se je precenila in hudo zaplanirala in da decembra sploh še ni vedela, katere ključne naloge jo čakajo januarja in februarja. Vlada je začela brez jasnega programa in koncepta in tako se odvijajo tudi vladne in državnozborske aktivnosti.

To se je pokazalo tudi pri obravnavi zakonov o ratifikaciji Protokola o pristopu Albanije in Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi (zvezi Nato). Tokrat je nalogo »mečkača« opravil kar predsednik odbora za zunanjo politiko, gospod Ivo Vajgl, izkušen diplomat, ki kar mesec in pol zakonov ni uvrstil na seje odbora, ki mu predseduje in s tem potisnil državo v nevarno časovno stisko, ki bo lahko imela hude mednarodne posledice za Slovenijo. Zanimivo pa je, da so to dejstvo vsi (hote?) prezrli, koalicija (še posebej Zares in SD) pa nekritično obtožuje in išče krivce v opoziciji.

Slovenija je zamudila rok tudi pri predlaganju kandidata za sodnika Sodišča evropskih skupnosti v Luksemburgu. Postopek je začela še prejšnja vlada. Čeprav se je prijavil samo en kandidat, pa so predsednik republike, predvsem pa vlada in predsednik mandatno volilne komisije gospod Kumer iz SD, brez razloga pridelali več kot enomesečno zamudo, kar prav gotovo ne izboljšuje ugleda Slovenije v evropskih institucijah.

Že pri tako enostavnih zadevah in v času, ko je obremenitev državnega zbora tudi zaradi objektivnih razlogov precej nizka, si je koalicija privoščila hude spodrsljaje. Če bi delo potekalo sistematično in primerno organizirano, se take napake najodgovornejših mož koalicije ne bi mogle dogoditi.

Kako dolgo bo koalicija še lahko slepila javnost z navideznim garanjem? Z množico fotografij in z raztegnjenimi tiskovnimi konferencami najbrž ne več dolgo.

Jože Tanko
vodja PS SDS