Leto 2012: leto med besedo in kocko

Zbor za republiko o splošni oceni leta 2012, tudi v luči sprememb, ki so še pred državo. Na današnji novinarski konferenci Zbora za republiko so predsednik Zbora in nekdanji ustavni sodnik ter nekdanji pravosodni minister dr. Lovro Šturm, nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, akademik dr. Janko Kos ter publicist in kolumnist dr. Boštjan M. Turk ocenili iztekajoče se leto 2012 v luči nekaterih bistvenih sprememb, ki so še pred državo ter aktualnih zadev. Obenem so spregovorili tudi o nekaterih obetih za prihodnost.Nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je spregovoril o poslanstvu Zbora za republiko, ki je “stičišče oziroma središče za intelektualne in analitične razprave o aktualnih ter drugih temah.”  Po njegovih besedah člani Zbora razpravljajo tudi o različnih dejstvih slovenske zgodovine, pri čemer je opozoril na to, da se nekatera dejstva prepogosto pozabljajo in jih zato skušajo člani s svoji razpravami ustrezno obuditi.

Dr. Rupel je spregovoril tudi o protestih oziroma zborovanjih, ki so po njegovi oceni neprimerljivi s tistimi iz leta 1988/89. “Protesti oziroma zborovanja so v tistem času potekali v nedemokratičnem sistemu z enopartijsko vladavino, danes pa protesti potekajo v času demokracije, kjer le-teh nihče ne more nikomur preprečiti,” je dejal dr. Rupel. Po njegovi oceni so letošnje proteste “v roke vzeli njihovi razlagalci”, pri čemer so pogosto zavračali simbole slovenske državnosti ter pozivali k vrnitvam anarhičnih vrednot revolucije. Ob tem je dr. Rupel opozoril še, da so pri nekaterih motiv za proteste bili tudi razveljavljenje vrednot osamosvojitve ter varovanje premoženja, vpliva in privilegijev, tudi za ceno tega, da bi se odrekli pridobitvam slovenske suverenosti.Dr. Rupel je izrekel tudi podporo aktualni vladi in izrazil pričakovanje, da bo vlada v prihodnjem letu dosegla zastavljene cilje in uspešno nadaljevala z reformnimi procesi ter ukrepi za izhod iz krize.

Po mnenju akademika dr. Janka Kosa so protesti odraz nelagodja v družbi, ki ga je povzročil odnos do strankarstva in parlamentarne demokracije. Dr. Kos je ocenil, da so stranke bistven in nujen del demokracije, vendarle pa so tudi v krizi. Pri tem je orisal stanje v vseh parlamentarnih strankah ter ocenil, da nekdanja komunistična stranka v javnem življenju ni več transparentno prisotna in da še vedno delno usmerja politično življenje na ideološki podlagi. Na drugi strani pa je bil dr. Kos tudi mnenja, da je najbolj stabilna stranka SDS, ki ohranja tradicijo socialdemokracije, katero je razširila oziroma nadgradila z nacionalno in ljudsko komponento ter s tem dosegla potrebno stabilnost.

Dr. Kos je v nadaljevanju spregovoril tudi o socialni krizi, pri čemer je treba “doseči spremembe in normalizirati socialno situacijo”. Prav tako po njegovem mnenju ne moremo spregledati krize v podsistemih šolstva, sodstva in zdravstva. “Določena plast družbe je v moralni depresiji in je potrebna ozdravljenja,” je bil jasen dr. Kos.

Nekdanji pravosodni minister in nekdanji ustavni sodnik ter predsednik Zbora za republiko dr. Lovro Šturm pa je izpostavil dejstvo, da bo Slovenija v roku enega meseca morala opredeliti predmet spora ter določiti teritorialne zahteve v postopku arbitraže glede meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, kar narekuje že sprejeti arbitražni sporazum med državama. Po njegovih besedah bi morala Slovenija vztrajati na zahtevku, kjer meja Republike Slovenije izhaja iz zadnjega mednarodnega veljavnega pravnega akta, ki je to zadevo urejal oziroma da bi morali pri zahtevku upoštevati Statut svobodnega tržaškega ozemlja.  Po mnenju dr. Šturma bi morala Slovenija pri arbitraži tudi vztrajati na tem, da ima zagotovljen stik z odprtim morjem.

Dr. Šturm je glede reševanja nekega konkretnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško ter kot primer dobre prakse navedel reševanje vprašanja prenosa zemljiške knjige iz Hrvaške v Slovenijo, ki je potekalo v času njegovega ministrovanja.

Predsednik Zbora za republiko in nekdanji pravosodni minister je v nadaljevanju spregovoril tudi o tem, da bi morali v prihodnjem letu posebno pozornost posvetiti učinkovitemu delovanju pravosodja, kjer mora priti “do pomembnega preboja.” Ob tem je navedel tri ključne spremembe, ki so potrebne, in sicer bi morali vsi procesni postopki sodišč postati čimbolj transparentni za celotno javnost. Druga ključna sprememba je uresničevanje že sprejete novele zakona o pravdnem postopku, kjer bi morali višje-stopenjska sodišča o zadevi odločiti, ne pa jo vrniti v ponovno odločanje na nižje sodišče. Kot tretjo ključno spremembo pa je dr. Šturm omenil institut sodnikov za določen čas oziroma začasne sodnike, s čimer bi se lahko doseglo odpravo sodnih zaostankov.

Nekdanji pravosodni minister in nekdanji ustavni sodnik ter predsednik Zbora za republiko dr. Lovro Šturm  je komentiral tudi dejanje neznancev, ki so na hišo predsednika ustavnega sodišča Ernesta Petriča v noči na sredo narisali črne pesti. Po njegovem mnenju je treba tovrstna ravnanja, pa tudi grafitiranje na stavbi ustavnega sodišča, najostreje obsoditi. Prav tako je zavrnil navedbe nekaterih o tem, da naj bi ustavni sodnik dr. Petrič nosil “strankarsko kravato”. Dr.Šturm je pojasnil, da gre za kravato, ki je simbol najsvetlejšega obdobja slovenske zgodovine oziroma kravato, ki je bila tudi uradno protokolarno darilo v času predsedovanja Slovenije Svetu EU.

Publicist in kolumnist dr. Boštjan M. Turk pa je leto 2012 ocenil kot leto, na katerega smo lahko ponosni, saj je vlada s sprejetimi ukrepi in koraki ohranila standard, ki smo si ga zadali že v času osamosvojitve. Po njegovih besedah bi Slovenija s kakšno drugo vlado danes najverjetneje že bila na poti iz evro-območja ali iz Evropske unije. Po njegovi oceni je bilo leto 2012 tudi leto “med besedo in kocko”. “Pri tem  je pod “besedo” mišljeno racionalno počelo urejanja stvari v svetu, pod besedo “kocka” pa vse, kar je v zakulisju, politične skupine, ki so bile v demokratičnem procesu izločene, pa se skušajo vrniti skozi stranska vrata,” je dejal Boštjan M. Turk. V nadaljevanju je spregovoril tudi o tem, da v slovenskem medijskem prostoru postajajo moralne avtoritete tisti, ki si to ne zaslužijo. “Ne more biti moralna avtoriteta nekdo, ki je po pričevanju leta 1945 ljudi naganjal v živinske vagone, temveč je to lahko le oseba, ki je izpričala ljubezen do domovine, do slovenstva in do demokracije,” je še dejal dr. Boštjan M.Turk.