LDS ruši temelje pravne države

Politični pritiski LDS na policijo in pravosodje. Objavljamo intervju s poslancem SDS dr. Vinkom Gorenakom, ki je bil objavljen v reviji Reporter, dne 22.3.2010.V interpelaciji zoper notranjo ministrico Katarino Kresal, ki so jo vložile  opozicijske stranke, ministrici na prvem mestu očitate poskus političnega vplivanja na delo policije v primeru Baričevič. Kako si razlagate končne izsledke policije v tej zadevi po katerih ni mogoče ne potrditi ne zavrniti sumov o spolni zlorabi treh bulmastifov, ki so pokončali svojega lastnika zdravnika Sašo Baričeviča?V državnem zboru sem pri obravnavanju te zadeve v zvezi z vplivanjem na tožilstvo opozoril na nekaj stvari. Pet ur in pol je minilo od takrat, ko je bila policija obveščena o tem dogodku do takrat, ko je bila o njej obveščena tožilka Tamara Gregorčič. Zakon o policiji je relativno jasen, po njem ministrica ozirom ministrstvo za notranje zadeve usmerja in nadzoruje delo policije toliko časa, dokler primer ne prevzame tožilec. To pa se zgodi takrat,ko je o kaznivem dejanju obveščen. V tej konkretni zadevi je policija dejansko obvestila preiskovalnega sodnika nekaj minut po prihodu na kraj dogodka, vendar obvestilo ni vsebovalo vseh relevantnih podatkov. Policisti so povedali, da so psi obgrizli človeka in da je ta umrl, kar ni kaznivo dejanje in se zato preiskovalni sodnik ni odločil za nadaljnje korake. Preiskovalni sodnik je celo dvakrat klical nazaj na policijo, ali je kaj novega in so mu dejali, da ne. Šele, ko je bil oglede že končan in so očitno našli predmete, ki so kazali na kaznivo dejanje storjeno nad živalmi, je bil preiskovalni sodnik v celoti obveščen. To je bilo po 22-ti uri zvečer in šele takrat je preiskovalni sodnik obvestil tožilko. Do takrat pa je po zakonu imela ministrica pristojnost usmerjanja in nadziranja policije. Če je bila obveščena ona, njen partner Miro Senica, sodna veja oblasti pa šele pet in pol ur kasneje, tu nekaj smrdi do neba.Menite, da je v preiskavo posegla notranja ministrica Katarina Kresal, saj je bil njen partner Miro Senica prijatelj Saše Baričeviča in njegov pravni zastopnik pri vračanju bulmastifov? Vsaj tistih pet ur in pol je imela ona ves nadzor na policijo in jo je usmerjala. Pet ur je na ogledu kraja morebitnega kaznivega dejanja dolg in predolg čas, v tem času se da marsikaj skriti, prikriti, ali pa odkriti.Drugače od tega, kar so na policiji govorili sprva, torej, da so že na kraju dogodka opozarjali veterinarje na sum spolne zlorabe psov, zdaj pojasnjuje: ni bilo razlogov za sum spolne zlorabe psov (mučenja živali), pač pa so bili le indici. Če so na kraju našli predmet, ki je kazal na možno zlorabo psov, bi morali vsekakor pomisliti na sum kaznivega dejanja storjenega nad živaljo in v tem primeru so bili dolžni o tem obvestiti preiskovalnega sodnika pa ga niso. V zvezi z vplivom ministrice na policijo, lahko pogledamo še drug primer. V zadevi Srečko Prijatelj je generalni direktor policije zelo jasno povedal, da so ministrico obvestili, ko je bila aretacija Prijatelja že opravljena. Na portalu Požareport so objavili dokumente, elektronska sporočila med državnim sekretarjem Klemenčičem in Kresalovo iz katerih je jasno razvidno, da je ministrica policiste usmerjala in celo naročila naj obvestijo Pop Tv. Vse več dokazov je , da je v obeh primerih ministrica usmerjala policijo.Ta elektronska sporočila je za Reporter razkril Zmago Jelinčič, vendar so menda prirejena.Menda. Če so točna, gre za dokaz, sicer to niso.Generalni direktor policije Janko Goršek je bil osebni izbor Kresalove, toda že večkrat je zanikal, da bi slednja na kakršenkoli način vplivala na policijske preiskave, te naj bi policija vodila povsem samostojno. Vas je prepričal?Gorška poznam praktično od njegovega prvega dne službe v policiji, začel je na policijski upravi Celje, medtem, ko sem tam sam vodil policijsko postajo Celje in kasneje inšpektorat policije. Cenim ga kot strokovnjaka, nikoli nisva bila neposredna sodelavca, ker sem delal v uniformiranem delu policije on pa v kriminalističnem. Je strokovnjak na svojem področju, vendar je bil osebna izbira ministrice, edini kandidat, kar se še pri nobenem razpisu ni zgodilo… Njegova mimika, način govora ob teh njegovih nastopih me prepričujeta v to, da zelo tesno sodelujeta z ministrico in v tem delu njegovim besedam o samostojnem delu policije ne verjamem.LDS in Zares od premiera Boruta Pahorja zahtevata razrešitev generalne državne tožilke Barbare Brezigar, ker je ta po trditvah pravosodnega ministra Aleša Zalarja ravnala v nasprotju zakonom in ustavo, s tem, ko je neposredno usmerjala policista iz specializiranega oddelka na vrhovnem tožilstvu pri preiskovanju sumov nepravilnosti dela policistov v zadevi Baričevič zaradi česar je odstopila vodja tega specializiranega oddelka tožilka Branka Zobec Hrastar. Kaj je po vaše razlog, da je za LDS in Zares Brezigarjeva postala tako moteča?Tu je situacija relativno jasna. Barbara Brezigar je v primeru ljubljanskega okrožnega tožilstva pri pregonu finskega novinarja Magnusa Berglunda »kriva«, ker je podrejeno tožilstvo nekaj naredilo, pa ona na to niti ni imela nobenega vpliva. Ob pregonu koprskega tožilstva zoper Srečka Prijatelja je bila situacija obratna. Tam je tožilka najprej spisala pomanjkljivo zahtevo za pripor Prijatelja, kasneje je zadevo prevzel vodja koprskega tožilstva in Prijatelja so priprli. Zopet je bila »kriva« Brezigarjeva. Ob razpravi v državnem zboru sem sedemkrat vprašal pravosodnega ministra Aleša Zalarja, kateri člen ustave je Brezigarjeva kršila s komuniciranjem s policistom. Pred dvema tednoma je namreč zatrdil, da v tej zadevi Brezigarjeva kršila  z ustavo zajamčeno samostojnost in neodvisnost tožilcev, čeprav bi jo morala varovati. Toda 135. člen ustave o tem sploh ne govori, ampak določa naslednje: državni tožilec vlaga in zastopa kazenske obtožbe in ima druge z zakonom določene pristojnosti. Zalar govori o kršitvi samostojnosti in neodvisnosti tožilcev, kot, da bi šlo za sodstvo. Tega ne moremo primerjati: naloga tožilske organizacije je vlaganje in zastopanje kazenskih obtožb in v tem kontekstu je hierarhična.V čem je ključna razlika?Če se sodnik na prvi stopnji zmoti, imamo drugo stopnjo, vrhovno sodišče, o določenih zadevah presoja ustavno sodišče. Sodišča eno drugo kontrolirajo, če pa dobi na primer tožilec na mizo od policije ovadbo za umor, lahko oceni, da ne gre za sum umora in zadevo zavrže. Nad tožilčevo odločitvijo ni nikogar, le še Bog in modro nebo. Takšna interpretacija tožilske samostojnosti ni ustrezna, temeljna vloga tožilstva je pregon, sodišče pa odloča. V vsakem primeru mora biti znotraj tožilske organizacije takšna hierarhija, da imajo nadrejeni tožilci možnost pogovorov, odprave napak podrejenih tožilcev, predodeljevanja ali prevzemanja zadev, če se ne strinjajo z odločitvijo. Zato, da se izvrši temeljna naloga tožilstva; pripeljati obdolžence na sodišče. V kaj se je v zadevi Baričevič »vmešala« Brezigarjeva? Policistu je povedala, da meni, da naj določene stvari še preverijo, pogledajo, torej pospeševala je preiskavo za morebitni pregon, kar je naloga tožilstva.Zalar je v delo tožilstva in Brezigarjeve posegel že pred časom s pravosodnim nadzorom zaradi tožilskega pregona finskega novinarja Magnusa Berglunda, osumljenega žaljive obdolžitve nekdanjega premiera Janeza Janše za prejem podkupnine od Patrie. Zdi se, kot, da se sta se glede usode generalne tožilke oblikovali dve neformalni koaliciji: na eni strani SDS in premier Pahor, ki Brezigarjevo podpirata, na drugi pa LDS in Zares, ki terjata njeno razrešitev.Gre za prvovrstno politično vprašanje, ali bo Pahor zdržal pritiske LDS in ZARES, ali ne. V sedanjo koalicijo je v temelju vgrajen konflikt. Pred razpadom velike LDS je večina delovala tam, nato so nekateri prešli v SD, drugi so ustanovili ZARES, peščica pa je ostala v LDS.   Takoj po volitvah leta 2008 pa so se »začeli sodelovati« se »vzljubili«… Ja kako, če niso funkcionirali skupaj v LDS, potem ni realno, da bodo skupaj funkcionirali v treh različnih strankah. Pri odstavljanju Brezigarjeve gre za temeljni interes LDS, ki se ji je nekoliko kasneje pridružil Zares. Gonjo zoper generalno tožilko so začeli julija lani na seji parlamentarnega odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, ko je predstavila poročilo o delu tožilstva za leto 2008. Evidentno je pokazala, da je bilo tožilstvo bolj učinkovito pri pregonu kot prej, koalicijski poslanci pa so zahtevali preložitev seje, da bi stvari preštudirali,  vložili pa so tudi predlog sklepa, po katerem naj bi šla razprava o poročilu na plenarno sejo državnega zbora, kar je nenavadno. Pravosodni nadzor na ljubljanskem tožilstvu je pri 27 zadevah odkril tri administrativno tehnične nepravilnosti, kar je Zalar razglasil za hudo kršitev zakonodaje in lomljenje hrbtenic tožilcem. Tožilcem je podelil kot se je izrazil »rumeni karton«.Kdo naj bi tožilcem lomil hrbtenico?V zadevi Berglund je tožilka, ki je zadevo obravnavala, spisala predlog, da bi ovadbo zavrgli, češ, da ljubljansko tožilstvo za pregon ni krajevno pristojno. Toda, če določeno tožilstvo ni krajevno pristojno, se primer odstopi krajevno pristojnemu tožilstvu. In kaj je vodja ljubljanskega tožilstva tu storila? Opozorila je na to strokovno napako, sploh pa zadevo ni bilo potrebno odstopiti drugemu tožilstvu, ker je zanjo pristojno ljubljansko. Bi morala vodja dopustiti, da se osumljenec ne preganja? Zalar je to označil za lomljenje hrbtenice tožilcem in spisal obvezna navodila za uporabo državno tožilskega reda, ki so jih kot neskladna s predpisi ocenili tožilci in služba vlade za zakonodajo. Kasneje se je zgodil primer tožilke Hrastarjeve in dal Zalarju ter LDS povod za nadaljevanje gonje zoper generalno državno tožilko.Poslanci SDS ste ost obrnili in predlagate razrešitev Zalarja zaradi političnih pritiskov na Brezigarjevo.Seveda smo to predlagali, pri Zalarju se je nabralo že dovolj razlogov za vložitev interpelacije, toda koalicija takšnega predloga najverjetneje ne bi podprla. Na nedavni seji odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je nekaj vrhovnih tožilcev – Silvij Šinkovec, Sanja Javor Pajenk, Aleš Butala – povedalo, da gre pri poseganju pravosodnega ministra za politične pritiske na tožilstvo, kakršnih ni bilo v zadnjih 35 letih. Tudi javnost je lahko videla, da je  tu nekaj hudo narobe.Pri interpelaciji zoper Kresalovo ji v SDS očitate tudi najem prostorov za Nacionalni preiskovalni urad v novozgrajeni stavbi v lasti podjetja Ram Invest Igorja Pogačarja, slednji je prijatelj Mira Senice in njegove partnerke Katarine Kresal. V odgovoru na interpelacijo ministrica obširno pojasnjuje, zakaj se notranje ministrstvo ne bo selilo v novo državno stavbo na Litostrojski ulici, ki jo je prav v ta namen dal graditi bivši notranji minister Dragutin Mate. Poudarja vidik zakonitosti, varnosti in gospodarnosti.Najprej je bil argument, da se zgradbo na Litostrojski ni zgradilo prek javnega razpisa. Izkazalo se je, da je bilo na enak način zgrajeno sodišče v Mariboru, davčna uprava v Postojni in ministrstvo za šolstvo ter, da ima tak model večina evropskih držav. Računsko sodišče ni odkrilo, da je bilo tu karkoli nezakonitega, temveč je ugotovilo le določeno pravno praznino, torej je padel tudi ta argument. Tretji argument je bil domnevna nevarnost zaradi plinarne. Lepo vas prosim, na tem območju dela in živi na tisoče ljudi, mar ti niso v nevarnosti? Zdaj ministrica zavaja s številkami, češ, da je njena odločitev bolj gospodarna. Toda na Dimičevo v stavbo Ram Investa se je preselilo tristo ljudi, v »Matejevo« zgradbo pa bi se jih preselilo okoli 1300, večina ministrstva. In to v stavbo v posredni lasti države, obe »stari« stavbi ministrstva pa bi bili na voljo za oddajo ali prodajo s čimer se stroški za stavbo na Litostrojski znižajo. Stavba na Dimičevi je last privatne fizične osebe, najemnina zanjo bo šla v žep Igorja Pogačarja, neposredno povezanega s Senico in Kresalovo. Če bi se podobno dogajalo v Janševem vladnem mandatu, bi sedanja koalicija skakala do stropa.Menda je skušal pravosodni minister Aleš Zalar že pred tem doseči, da bi se v stavbo Ram Investa preselilo ljubljansko okrožno ter vrhovno tožilstvo, kar je generalna tožilka Brezigarjeva zavrnila. Bi bil lahko to razlog, da je zdaj v nemilosti?Težko povezujem ti dve zadevi, vendar mislim, da je naveza med Pogačarjem, Senico in Kresalovo na vsak način želela zagotoviti najem tistih prostorov in so pač našli policijo.Po javno mnenjskih raziskavah je podpora Pahorjevi vladi padla na rekordno nizko raven, skoraj 70 odstotkov anketiranih volivcev ocenjuje njeno delo kot neuspešno. So glavni razlog za tako nizko podporo predvsem razne afere v katere se zapletajo ministri ali nezadovoljstvo z reševanjem gospodarske in socialne krize?Mislim, da gre za oboje. Javno je vidno, kako se Pahor na nek način lovi, prereka se z lastnimi ministri. Hkrati so vidne vse afere vezane na posamezne ministre, tu je še gospodarska kriza… Vse to vpliva na nizko podporo vladi. Normalno je sicer, da sredi mandata podpora vladi pade. Tudi podpora naši vladi Janeza Janše je nekje sredi mandata padla nekje na 37 ali 38 odstotkov, toda nekatere stvari niso normalne. Poglejte zadnjo sejo parlamenta, ki je trajala le dva dni in pol, če odštejemo čas za poslanska vprašanja. To je bila verjetno najkrajša redna seja državnega zbora v vsej zgodovini. Seja je bila tako kratka, ker državni zbor nima kaj za obravnavati, ni predlogov zakonov od vlade, čeprav je sama že pred meseci napovedala kopico proti kriznih zakonov.Potem, ko je ustavno sodišče ugotovilo, da je arbitražni sporazum s Hrvaško glede reševanja mejnega spora skladen z ustavo, so se predsedniki vseh koalicijskih strank odločili, da referendum o arbitražnem sporazumu ni potreben, čeprav so dale prav vladne stranke na čelu s Pahorjem novembra pobudo za razpis posvetovalnega referenduma. Mar ne gre za ignoriranje mnenja volivcev pri tako pomembnem vprašanju?Takšna odločitev vladne koalicije me je presenetila. Odločitev ustavnega sodišča je bila sicer glede na vprašanje na nek način pričakovana. Pahor je najprej ljudem obljubil, da bodo o arbitražnem sporazumu odločali na referendumu, na enkrat so si na vladi premislili… Zdaj se odpira več možnosti za naknadni zakonodajni referendum. Če koalicijske stranke ne bodo za razpis predhodnega posvetovalnega referenduma, sem osebno za vložitev zahteve za naknadni zakonodajni referendum.Pred kratkim so kriminalisti prvič opravili preiskavo v parlamentu v zvezi s sumom, da je predsednik SNS Zmago Jelinčič podkupil ministra za kmetijstvo Milana Pogačnika z obljubami o politični podpori v zameno za pomoč pri projektu letalskega muzeja pri Murski Soboti. Se vam zdijo takšne policijske akcije v parlamentu problematične?Izjemno problematične. Kar se tiče zadeve Srečko Prijatelj- Marjan Mikuž- Robert Časar, je po zdaj znanih podatkih po moji oceni situacija čista za kazenski pregon. Tam domača naloga za sodno vejo oblasti po zdaj znanih podatkih ne bi smela biti pretežka, sodni epilog bi lahko doživeli še letos. Tu kaže, da je policija zadevo opravila v redu. Glede Jelinčiča: daleč od tega, da njegovo ravnanje zagovarjam, toda teža poslanske skupine SNS je popolnoma enaka teži poslanske skupine LDS, oboji imajo pet poslancev. V poslanski skupini SNS je imela policija po sedaj znanih podatkih v tam zaposleni strokovni sodelavki  svojo registrirano tajno sodelavko, ali pa je policija z njo sodelovala kot s svojim virom informacij. Če je bila tajna sodelavka, so jo najverjetneje plačevali. V nobenem primeru zadeva ni normalna, niti do Jelinčiča, niti do kmetijskega ministra Pogačnika. Ni mi jasno za kakšno kaznivo dejanje bi lahko šlo. Če sta se dogovarjala, kupčkala za glasove Jelinčiča, je to nemoralno, grdo… ni pa kaznivo. In če ni kaznivo, se sprašujem, zakaj je policija šla v takšno preiskavo. Si predstavljate situacijo, da bi v času Janševe vlade policija imela tajno sodelavko ali informatorko v poslanski skupini LDS, opravila prisluhe in bi kriminalisti odpeljali Katarino Kresal? To bi bil prvovrstni škandal, napad na demokracijo. Če je to Jelinčič, pa ni nič hudega… Ne tako ne gre.Ali vloga tožilstva in sodišča v tej zadevi ne razbremenjuje notranje ministrice Katarine Kresal sumov, da gre za politični obračun s predsednikom ene od opozicijskih strank? Policija namreč v parlament ni šla na svojo roko, ampak z zahtevo tožilstva in odredbo sodnika.To je res. Toda isto tožilstvo in sodišče, koprsko, je v nekem drugem primeru izdalo odredbo za telefonski promet na nekem oddajniku v skladu z zakonom o kazenskem postopku. Toda policija mora pri takšni odredbi navesti konkretne telefonske številke ali druge identifikacijske podatke za katere želi izpis, ne more terjati izpis vsega prometa. V tem primeru je vseeno tožilstvo to potrdilo, preiskovalni sodnik tudi, pri operaterju pa so rekli, oprostite, nimate zakonske podlage. Če je sodišče menilo da operater nima prav bi ga moralo kaznovati, tako pa je policiji le preposlalo odgovor operaterja.Kje vidite razloge, da minister za finance Franc Križanič tako dolgo vztraja pri podpori svojemu svetovalcu Dragu Isajloviču, ki naj bi posegal v poslovanje podjetij in bank. Pahor njegov odhod  zahteva celo z javnim opozorilom Križaniču, da bo sicer moral oditi sam minister.Mislim, da Križanič preizkuša stopnjo tolerance Pahorja, upam, da bo predsednik vlade začel vlado dejansko voditi. Ne more biti ujetnik kateregakoli ministra. V času odstavljanja ministra za okolje Karla Erjavca je Kresalova  dejala, da noben minister ne more imeti vlade za talca. Pod to izjavo bi se podpisal, noben minister ne sme imeti vlade za talca. Toda, kaj se je zgodilo dva dni kasneje? Desus je obvestil Pahorja, da je kandidat za novega ministra za okolje Matjaž Zanoškar. Dva poslanca Desusa sta mi tisti dan povedala naslednje: ko je Kresalova izvedela za možno kandidaturo Zanoškarja za ministra, je poklicala Pahorja in rekla, ta pa že ne more biti minister. Pahor je nato poklical Desus in dejal da se, Kresalova ne strinja. Če drži ta izpoved poslancev Desusa, nimam razloga, da jima ne bi verjel, gre za popolno sprenevedanje Kresalove .Je torej Pahor talec LDS v vladi?Poglejte, LDS je dobil na volitvah 54 tisoč glasov, socialni demokrati so jih dobili okoli 320 tisoč. Če gremo na osebno raven; Kresalova je dobila 904 glasove, Pahor 7800. To je teža ena proti šest na ravni strank, ali ena proti devet, če gledamo osebno. Pahor nima niti najmanjšega razloga, da ne bi udaril po mizi in rekel kdo vodi to vlado. Kresalova ga očitno izsiljuje, to je jasno kot beli dan.V zadnjem času je ob različnih interesih znotraj koalicije  spet slišati govorice o možnosti velike koalicije med SD in SDS. Ste vi naklonjeni njenemu morebitnemu oblikovanju in kakšne so po vaše možnosti zanjo ob nadaljevanju trenj znotraj sedanje vlade?V poslanski skupini SDS ali na kateremkoli drugem organu stranke nismo nikoli govorili o možnosti oblikovanja takšne velike koalicije. Lahko vam povem le svoje osebno mnenje: ne. Volivci so povedali svoje na volitvah, izbrali so vodilno stranko v tej državi, to je Pahorjeva SD. On se je odločil oblikovati koalicijo, kot jo je. Če ne gre, naj  to povedo, potem imajo besedo volivci in nihče drug. Zdi se mi, da je vse več znamenj, da bo prišlo znotraj LDS ali Zaresa, morda znotraj obeh, do »kraha«. Znalo bi se zgoditi, da na neki točki »razpadejo«, začnejo prehajati eni k drugim, se morda pod tretjo osebo združijo v eni stranki in se na prihodnjih volitvah, kadarkoli že bodo, skušajo prodati kot nekaj »novega«. Podobno, kot je bilo pri Zaresu, ko so predstavili nove obraze, potem pa so jih nadomestili spet stari obrazi.Kako ocenjujete angažma Pahorja pri zadnjem poskusu povezovanja balkanskih držav, kjer je dobil košarico od Srbije, pa tudi Evropska unija je pokazala zadržanost? Mar predsednik vlade rešuje primanjkljaj uspehov na notranjepolitičnem terenu s poskusi na zunanjepolitičnem?Potrebuje vsaj kakšen večji uspeh. Gradi na arbitražnem sporazumu s Hrvaško, očitno mu je osebno blizu zunanja politika. Toda v startu, ko sta s hrvaško premierko Kosorjevo dala idejo za takšno konferenco o Zahodnem Balkanu, je bilo jasno: za isto mizo ne moreš spraviti Srbije in Kosova. Kosovski predsednik ne bi hotel priti kot drugorazredni, srbski pa ne bi prišel kot enakovreden sogovornik kosovskemu, če vsi poznamo trdno stališče Srbije o ne priznanju Kosova. Velikega meta na tem področju se ne da doseči, v predsedujoči Evropski uniji, Španiji, je vladalo kar veliko presenečenje, kaj se dogaja. Urejanje zadev na Zahodnem Balkanu je bila ena od njenih nalog, zdi se, da ji je Pahor nekako skočil v zelje in doživel polom.