Kultura v novih pogojih

Program in ukrepi SDS za prihodnji mandat na področju kulture. Na današnji novinarski konferenci je predsednik odbora za kulturo pri Strokovnem svetu SDS Aleksander Zorn spregovoril o programu SDS za kulturo za prihodnji mandat.Uvodoma je povedal, da je kultura  na Slovenskem v sami zgodovini imela izjemno nacionalno afirmativen pomen, bila je narodna afirmacija in zamenjava za narodno politiko, ki je nismo imeli. »Že Levstik je rekel, da je kultura edina zgodovina slovenskega naroda, ker druge zgodovine nimamo in to se je obdržalo tudi v velike političnem gibanju, to je slovenskih taborih, kjer ima povezovalno vlogo in ima vlogo tudi pri slovenski osamosvojitvi, torej pri  ustanovitvi slovenske države,« je dejal Zorn in ob tem spomnil na pisateljsko ustavo, Novo revijo in številne kulturne skupine in  področja umetnosti,ki so zahtevala svobodo in tudi samostojnost. »Slovenska kultura je vdelana v sam temelj slovenske države,« je dejal Zorn in ocenil, da danes  v praksi temu ni več tako, čeprav bi moralo biti.»Ker smo člani EU in ker imamo državo, se politika dogaja drugače, kot skozi kulturo, kultura kot državna afirmacija na tak način, kot je bila včasih, ni potrebna in bi bila temu tuja,« je dejal predsednik Odbora za kulturo pri Strokovnem svetu SDS in obenem ocenil, da imamo zdaj svojo politiko in svoje instrumente, ki v evropskem prostoru delijo usodo drugih držav, saj smo navsezadnje v skupni Evropski uniji. »Kljub temu je ta kohezivna sila in element, ki državo dela drugačno od vseh ostalih, ki dela njeno identiteto drugačno od vseh ostalih, vendarle kultura,« je dejal Zorn.Po njegovih besedah kultura v državi postaja drugačna in ni več afirmacija, kajti država je širša skupnost od zgolj nacionalne, skrbi tudi za manjšine in za Slovence zunaj meja na drugačen način, kot je lahko narod, ki ni imel svojih institucij, kljub temu pa je na nivoju države tista kohezivna sila in tisti steber slovenske civilizacije, ki je potreben, da se od drugih narodov sploh ločimo. »Kdor tega ne razume, ne razume ničesar,« je dejal Zorn. Po njegovem mnenju je takšno razumevanje kulture pomembno, kajti mnogi danes razumejo kulturo kot del tržne zabave, ki da je na trg vržena na tak način, da lahko živi, ali pa crkne, če je potrebno, »kajti živela naj bi se sama, kakor kakšno podjetje ali kaj ekonomskega in gospodarskega, ali kako drugače razumljenega tima ljudi, ki se tako ali drugače znajdejo v tem tranzicijskem prostoru,« je dejal Zorn.Po njegovem mnenju je to razumevanje kulture slovenske tranzicije na izkrivljen način, »ki nam kaže, da se ta civilizacijski temelj izgublja. Slovenija je premajhna, da ne bi gojila svoje institucije in svoje umetnosti podpirala tako, da jih subvencionira in državno omogoča«. Zorn je dejal še, da je v današnji žalostni gospodarski zgodbi to potrebno še posebej treba omeniti, »da ne bi izgledalo, če nam gre vsem slabo, naj tudi kultura crkne. V tem primeru, če bi se to zgodilo v širokih razsežnostih,  bi tudi država prišla na svoj identitetni rob in bi bilo vprašanje, kaj sploh početi z njo.«

Zorn je bil obenem tudi mnenja, da sicer gospodarska, družbena in etična kriza vplivajo na to, da si bomo usodo morali deliti vsi, torej vsa področja, in tudi tu bo morala kultura nekatere stvari odložiti, saj bodo morale počakati na boljše čase, vendar pa to ne pomeni, da bo odrezana substanca kulture, saj se to ne sem zgoditi,  le  nekatere stvari bodo morda drugačne.Predsednik Odbora za kulturo pri Strokovnem svetu SDS je v nadaljevanju napovedal je, kaj se mu zdi smiselno in potrebno na področju kulture,  da bomo storili, v kolikor bomo v vladi odločali.Najprej je spregovoril o nacionalnem programu za kulturo, ki je »ustava ministrstva za kulturo« , kakor jo lahko izvaja vladna politika. Po njegovih besedah se je zgodilo to, da je nacionalni program za kulturo postal nenadzorovan izdelek, ki ga je pripravljala polovica ministrstva vsaj dve leti, kakor da bi se delalo kulturo samo. »Ta papir je postal popolnoma nepregleden in element manipulacije, kjer se lahko vsak zapiči v vsako podrobnost.« Po njegovih besedah je nacionalni program za kulturo  ogromen birokratski kolos. V prihodnjem mandatu pa bo » ta ustava zbirka načel,« programski del pa bo pripravljen posebej. »Sledili bomo konceptu nacionalnega progama iz leta 2000, ki se je izkazal kot najbolj uspešen, četudi samo načelen, « je dejal Zorn.

Spregovoril je tudi o tem, da dobivamo informacije o tem, da je prireditev Evropske prestolnice kulture ogrožen, » česar si enostavno ne moremo privoščiti, kot država, ki ima v Evropski uniji vendarle pomen, navsezadnje mo ji tudi predsedovali, si tega, da bi si pokvarili kompetenten status države ne moremo privoščiti.« Po njegovih besedah bo treba projekt natančno pregledati in absolutno izpeljati.»Pogledali bomo tudi, kaj je pri pisanju zakonov, ki so nujni na tem področju, manjkalo.« Ob tem je spomnil, da je ministrica položaj zapustila, zakoni pa so ostali v zraku in jih mora Državni zbor  sprejeti, oziroma mora sprejeti nekakšen prehodni načrt. »Vseh, ki bi morali biti in tistih, ki bi jih morali spreminjati,« je izpostavil Aleksander Zorn.
Poudaril je tudi, da bomo v prihodnje bliskovito pripravili izhodišča za posodobitev javnega sektorja, v treh mesecih pa bo narejen načrt, kako ta projekt do konca mandata zares zagnati oziroma urediti. »To je velikanska stvar, kajti to ni urejeno že dvajset let, » je dejal Zorn.Izpostavil je še, da bomo pripravili oceno, s kakšnimi sredstvi v okviru rebalansov  lahko kultura še deli usodo zategovanja pasu in ostaja hkrati tisto, kar mora biti. Nenazadnje pa ja Aleksander  Zorn spregovoril tudi o tem, da smo v zadnjih dneh dobili kar nekaj pomembnih sporočil glasbenikov. Ob tem je spregovoril  o peticiji številnih glasbenikov, ki so jo podpisali  predstavniki Slovenske unije glasbenih ustvarjalcev, Društvo slovenskih skladateljev, gospodarsko interesno združenje slovenskih neodvisnih avdiovizualnihproducentov, Glasbeni forum Slovenije, skupina nepovezanih glasbenih  in avdiovizualnih ustvarjalcev, torej  ogromno glasbenih združenj, ki so ugotovili, da se je času te vlade, status in položaj svobodnih ustvarjalcev bistveno poslabšal, tako da zdaj njihove honorarje filtrirajo skozi ustanove tako, da ustvarjalcem ostaja zelo malo oziroma bistveno manj kot je to ostajalo v preteklosti. »Zato bo treba zakon o avtorskih in sorodnih avtorskih pravicah  natančno pregledati in v tem smislu popraviti, da bodo avtorji spet postali tisto, kar so, torej ustvarjalci, ki bodo za svoje delo dobili plačilo, ne pa da bodo stali v vrsti kot zadnji, ko se bo delil denar od njihovih stvaritev, torej da so vmes ustanove, ki ta denar delijo in ohranjajo zase,« je dejal predsednik Odbora za kulturo pri strokovnem svetu SDS. Ob tem je dejal, da  v SDS apel oziroma peticijo podpiramo ter da »bomo preverili, kako ustrezno spremeniti zakonodajo, da se bo to lahko rešilo v prid ustvarjalcev.«

V priponki se nahajajo program in ukrepi SDS za prihodnji mandat na področju kulture.