Kultura močnejša od premoga in jekla

Danes je na Inštitutu dr. Jožeta Pučnika potekala zanimiva okrogla miza o vprašanju evropske identitete, na kateri so sodelovali dr. Milan Zver, nosilec liste SDS za evropske volitve, akademik dr. Janko Kos in sociolog dr. Matevž Tomšič.

Kot je na začetku povedal mag. Matej Avbelj, ki je okroglo mizo povezoval, je vprašanje evropske identitete vprašanje, ki se kar naprej pojavlja v razpravah in nikoli ne dobi popolnega odgovora.

Mag. Avbelj je kot iztočnico za prispevek dr. Milana Zvera postavil vprašanje, kakšen je njegov pogled na vprašanje evropske identitete v luči volitev v Evropski parlament, ki kot institucija predpostavlja obstoj evropske identitete in jo tudi soustvarja. Dr. Zver je v svoji razpravi poudaril, da je identiteta kulturni pojem in izpostavil soustvarjalca evropske enotosti Jean Monnet-ja, ki je dejal, da če bi še enkrat začel graditi skupno Evropo,  bi začel pri kulturi, ki je močnejše vezivo kot premog in jeklo. Po njegovem mnenju nas oblikujejo različne identitete, ki se med seboj ne izključujejo, čeprav pa včasih prihaja do trkov teh identitet, kar se kaže tudi v Evropskem parlamentu.

Dr. Janko Kos je skušal odgovoriti na vprašanje, kaj je skupno jedro identitet glede na to, da je toliko identitet kolikor je različnih pogledov nanje. Podal je zgodovinski pregled razvoja identitete, saj po njegovem mnenju identiteta ni nekaj nespremenljivega in se določa s svojo različnostjo. O oblikovanju evropske identitete govorimo že od grške civilizacije naprej in je bila skozi zgodovino pod vplivom zunanjih sil, ki jih je potem v času kolonializma tudi skušala obvadovati, dokler jo ni v 20. stoletju prizadela vojna. Dr. Kos je vprašanje identitete navezal tudi na vprašanje civilizacij, še posebej industrijske, ki smo ji priča danes. Po njegovem mnenju si moramo v  21. stoletju odgovoriti na vprašanje, na čem naj Evropa gradi svojo samozavest in svojo samopodobo.

Vprašanje politične dimenzije identitete in vprašanje demokratičnega primankljaja v Evropski uniji, pa sta bili vprašanji, ki jih je mag. Avbelj postavil dr. Matevžu Tomšiču, ki se je dotaknil evropeizacije držav, ki so vstopile v Evropsko unijo leta 2004.  Morale so izpolniti določene kriterije, kar je pomenilo ukoreninjenje evropskih vredot v širši prostor, ki se je odpiral po nastanku novih držav.  Po vstopu v EU je ta zunanji pristisk na nove članice popustil in tudi v novih članicah se je pojavila kriza institucij oziroma vladanja, kar posledično vpliva tudi na obstoj demokratičnega primankljaja. Po njegovem mnenju obstaja skupno kulturno vezivo, ki nas povezuje in ravno to dela Evropo specifično, saj gre za mnoštvo kulturnih identitet.

V zanimivi razpravi, ki je sledila, so tako govorniki kot tudi udeleženci, skušali skupaj najti odgovore na vprašanja, kako naj Evropa obdrži kondicijo v primerjavi z drugimi deli sveta, izpostavili so različne stopnje razlikovanja oziroma sorodnosti identitet, dotaknili pa so se tudi filozofskega vprašanja identitete kot intimnega vprašanja kdo sploh smo.