V Murski Soboti je v organizaciji Kulturnega foruma potekal pogovorni večer, na katerem so ustvarjalci in misleci razmišljali o vlogi kulture danes.
Večer je povezovala Uršula Menih Dokl, ki je že uvodoma povedala, da kulture ne smemo razumeti zgolj kot program ali prireditev, temveč kot jezik, v katerem mislimo, zgodovinski spomin, občutek pripadnosti, identiteto skupnosti in hkrati odgovornost do prihodnosti. Njene besede so začrtale ton razprave, ki je kulturo obravnavala kot živo in dinamično tkivo skupnosti.
Dr. Ignacija Fridl Jarc je opozorila na pomanjkanje sočutja in dialoga v sodobni družbi. Spomnila je, da izraz »nekulturno« ni prazna fraza, saj že etimološki izvor besede kultura označuje vse, kar presega zgolj zadovoljevanje človekovih bioloških potreb. Opozorila je, da kulturo danes neupravičeno zožujemo zgolj na umetnost, čeprav vključuje tudi etos, religioznost, sožitje in sočutje. Spomnila je tudi na pomen jezika, ki je Slovence skozi zgodovino povezoval bolj kot politične strukture. Zgodovinski dosežki, kot je utemeljitev knjižnega jezika na območju Prekmurja, so po njenem mnenju dokaz, kako tesno sta prepletena kultura in narodna identiteta. Zato je poudarila pomen skrbi za slovenski jezik, ki v temeljih določuje njegove govorce, prav tako pa nujo po založbi v tem prostoru, ki bi pokrivala tudi regionalno tematiko. Svojo razpravo je sklenila s sporočilom, da nas kultura kliče k volji do ljubezni namesto volje do moči in je naloga vseh, da to svoje človeško poslanstvo vsak dan tudi uresničujemo.
Direktorica Galerije Murska Sobota Irma Brodnjak Firbas je kulturo opredelila kot delovanje vsakega posameznika. Opozorila je na vse večje težave mladih z izražanjem in koncentracijo ter poudarila, da galerijski prostor spodbuja poglobljen razmislek. Geografski rob z bližino sosednjih držav in dragocenim mirom privablja v Prekmurje, zlasti na Goričko, vedno več umetnikov, kar ustvarja živahno skupnost ustvarjalcev. Prekmurje je po njenih besedah dom številnim izvrstnim umetnikom, na katere moramo biti ponosni, institucije pa jih morajo podpirati in povezovati.
Akademska slikarka Katja Pal, ki prihaja iz dvojezičnega okolja v Lendavi, je kulturo opisala kot način življenja. Večkulturni prostor kaže odprtost do drugih kultur, hkrati pa pogreša večjo odprtost domačega prostora do preostale Slovenije. Opozorila je, da si morajo umetniki pogosto sami ustvarjati priložnosti za prepoznavnost.
Večstranski umetnik Gregor Purgaj je poudaril, da je kultura življenjski slog. Opozoril je, da se na obrobjih pogosto razvije še močnejša želja po kulturi kot v središču države, da pa mladi potrebujejo alternativne prostore zunaj institucionalnih okvirov. Sam sodeluje z neodvisno založbo God Bless This Mess, kjer so pod eno streho povezali glasbenike, producente in vizualne ustvarjalce, kar kaže na mreženje različnih področij umetnosti. Opaža, da mladi ustvarjalci pogosto menijo, da so več vredni, če so se izobraževali ali ustvarjali drugje.
Večer se je sklenil z mislijo, da je kultura živo tkivo skupnosti, ki raste tam, kjer ljudje poganjajo korenine, sodelujejo in ustvarjajo skupaj.