V Radovljici je danes potekal 13. kongres Foruma za podeželje in kmetijstvo. Foruma so se udeležili poslanci Slovenske demokratske stranke mag. Branko Grims, Bojan Podkrajšek, predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Državnem zboru RS Franc Breznik, generalni sekretar stranke mag. Borut Dolanc in predsednik SDS Janez Janša.
Kongres je potekal v prostorih, ki so, kakor je dejal predsedujoči Matjaž Kočar, namenjeni raziskovanju na področju čebelarstva. »Vsi pa vemo, da brez čebele ni življenja,« je poudaril. Prisotne je v imenu OO SDS Radovljica nagovoril predsednik Mark Toplak, ki je izrazil veselje, da se kongres dogaja ravno v Radovljici, kajti to je kraj, kjer so se v preteklosti dogajali pomembni dogodki za našo državo. Ob tem je poudaril včerajšnji dogodek v Poljčah, kjer se je nekako začela pot Slovenije in njene svobode in s tem tudi svobode na področju kmetijstva. V dvorani je poleg čebelarstva tudi semenjalnica, projekt sedmih občin Zgornje Gorenjske, kjer se hrani in plemeniti avtohtona semena stročnic. »To je mali projekt, pa vendar korak v pravo smer kakovostne hrane,« je zaključil Toplak.
Franc Breznik, poslanec SDS v DZ RS in predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v državnem zboru je poudaril, da je njihov odbor pripravil kar 20 sej, ki so se dotikale problematike slovenskega kmeta, ki ga pestijo številni problemi. Dodal je, da »danes mineva 30 let od padca berlinskega zidu, toda zid na področju kmetijstva v Sloveniji še ni padel. Na podeželju živijo ljudje, ki ohranjajo slovenske vrednote.« Kritičen je bil do delovanja Vlade RS, kajti predvsem manjši in srednji kmetje čutijo njen pritisk, ker po besedah Breznika ne želi samostojnega, neodvisnega in svobodnega kmeta. »Kmeta uničuje številno, z razpršeno birokracijo, s popolno zgrešeno kmetijsko politiko, s cenami kmetijskih produktov, z nelegalnim uvozom nekvalitetne hrane, vin in vseh ostalih kmetijskih produktov v Slovenijo,« je poudaril poslanec. Dodal je, da je Evropa izpostavljena popolnoma novim pogledom na področju kmetijstva in vstopu visokih tehnologij v kmetijstvo.
Nadaljeval je, da tudi na področju kmetijstva prihaja do digitalizacije in je to ena izmed ključnih besed, ki se pojavlja na vseh konferencah, ki se jih Breznik udeležuje. »Potrebujemo ambiciozno in precizno kmetijstvo, kateremu bi pripomogla tudi digitalizacija,« je poudaril poslanec. Po njegovem prepričanju potrebujemo generacijsko prenovo slovenskih kmetij, čim več mladih, ob tem pa bi bila ključna kvalitetna, stabilna socialna politika za kmete.
»Podeželje je tisto, ki je ohranilo avtentično slovenstvo, je tisto, na katerega smo lahko ponosni in ki je ohranjalo vrednote Slovenije, slovenskega človeka tisočletja,« je rekel Breznik. Poslanec meni, da potrebujemo ambiciozno postavljeno kmetijsko politiko in nove inovacijske poglede na izzive 21. stoletja tudi v kmetijstvu.
Predsednik Janez Janša je začel z besedami, da nas drugo leto v maju čakajo pomembne volitve v Kmetijsko-gospodarsko zbornico Slovenije. Za Slovensko demokratsko stranko bo to ena izmed področjih, »kjer bomo poskušali strateško popraviti krmilo slovenskega razvoja, ki gre danes izrazito v smer na škodo slovenskega kmeta in večine Slovenije,« je dejal predsednik. Nadaljeval je s primerjavo, da se vsi verjetno tedensko ali celo dnevno vozimo v Ljubljano. »Iz katere koli smeri se danes vozite v Ljubljano, boste čakali. Slovenija je zgradila avtocestni križ, ki je bil zelo drag, pa je gneča v centru še vedno zelo velika,« je dejal. Razlog temu ni premalo pasov na avtocesti, temveč to, da je Slovenija do skrajnosti scentralizirana in je vse nakopičeno v centru.
Po mnenju predsednika to ni slučaj, namreč ob koncu mandata prve vlade Janeza Janše so v stranki pripravili kompletni paket pokrajinske zakonodaje, s katerim bi se Slovenija decentralizirala, številne državne institucije pa bi se preselile po Sloveniji in na podlagi tega bi razbremenili center, Slovenija pa bi bila tako enakomerno razdeljena. Janša je nadaljeval, da so takrat za ta zakon potrebovali ključno dvotretinjsko večino na dnevnem redu, pa »so žal tovariši rekli, da sicer naš projekt podpirajo, toda za zakon ne bodo glasovali, ker bodo oni to naredili bolje.« Poudaril je, da do danes niso naredili nič, kar je seveda najbolj jasen dokaz za to, »da se to ne naredi, ker se to ne želi.«
Slovenija je po mnenju Janše s to koalicijo na nekem položaju, kjer se skuša vse obvladati iz enega centra, ker se skuša o vsem odločati v Ljubljani in želijo imeti vse vzvode oblasti v svojih rokah. Dodal je, da je predlagana sprememba volilne zakonodaje, kjer se poskuša ukiniti volilne okraje tisto, kar bo še dodatno depriviligiralo slovensko podeželje. »Imamo sicer slab, izkrivljen volilni sistem, toda kljub temu s to projekcijo volilnih okrajev sistem še vedno omogoča, da se izvolijo tudi poslanci iz podeželja. Če se ukinejo, bo samo 8 volilnih enot, kjer bodo samo še poslanci iz Ljubljane in iz osmih regionalnih središč,« je ostro poudaril predsednik SDS. Stvari niso slučajne, saj bo ta zadnja sprememba povzročila, da bo še manj ljudi na podeželju volilo in bodo še bolj odločali tisti v Ljubljani. Ob tem je izpostavil problem volilne udeležbe, ki nenehno pada od prvih volitev, najbolj pa pada ravno na podeželju. Janša je dejal, da se SDS in Slovenska ljudska stranka tega problema zavedata in nasprotujeta ukinitvi volilnih okrajev ter da je v neki meri od »naše moči odvisno, v kolikšnem času bomo uspeli krmilo naravnati v pravo smer.«
»V smislu razvoja kmetijstva je še mnogo strateških razlogov, ki jih moramo imeti pred očmi v tem času in o katerih se premalo govori,« je izpostavil Janša. Spregovoril je tudi o študiji nevroatlantske institucije, ki govori o eventuelnih posledicah nadaljevanja zaostritev v Evropi in predvsem v zahodnem svetu. V študiji so bile navedene praktične posledice v primeru kibernetskega napada na Evropo in države članice Nata. »Kibernetsko orožje je danes močnejše od praktičnega in je takoj za jedrskim ter obstaja bistveno večja možnost, da bo uporabljen oz. se že uporablja,« je rekel predsednik SDS.
Nadaljeval je, da imamo v Sloveniji organ, ki se s tem ukavarja, kakšnih resnih priprav na to pa ni slišati s strani vladnih funkcionarjev. Hrana je po mnenju Janše prva strateška surovina. »Ni vprašanje ali bo prišlo do kibernetskih napadov, dejstvo je da do tega že prihaja, vprašanje je do katere faze v kmetijstvu, » je izpostavil Janša. Po njegovem prepričanju bo država, ki ne bo pripravljena na to, utrpela hude posledice.
Opozoril je, da je strateški razlog za to, »da je kmetijstvo prioriteta, da je Slovenija naravnana v smer enakomernega regionalnega razvoja, pri čemer ne sme zapostavljati mesta, ki predelajo manj hrane.» »Da krmilo naravnamo v pravo smer, moramo dobiti v roke vzvode za samo krmilo, kajti danes lahko zgolj opozarjamo, da se zavedamo pomena kmetijstva in podeželja, »so bile zaključne besede Janše.
Predsednik stranke je še dejal, da čestita vsem, ki bodo izvoljeni v Forum kmetijstva in podeželja ter jim zaželel uspešno delo tudi v prihodnje.
Kot novi predsednik Foruma za kmetijstvo in podeželje je bil izvoljen Bogomir Vnučec, državni svetnik, ki se v prostem času ukvarja s konjerejo. Predstavil je tudi resolucijo. V nadaljevanju kongresa so prisotni opozarjali na različne probleme, ki zadevajo slovensko kmetijstvo, razpravljali o predlogih in morebitnih rešitvah. Svojo zgodbo uspeha je podal tudi Niko Miholič iz podjetja Panorganic. Sledilo je spontano druženje in zaključek ob martinovi pojedini.
Galerija
