Kriza sama po sebi ne bo minila

Boj proti krizi je boj za nova delovna mesta. Ob robu obiska v Savinjsko-Šaleški regiji je bila v Domu kulture v Nazarjah tudi javna tribuna, na kateri so sodelovali podpredsednik SDS Zvone Černač, predsednik Sveta SDS France Cukjati, poslanec iz Savinjsko- Šaleške regije Iztok Podkrižnik, poslanka Alenka Jeraj in poslanec mag. Branko Grims. Govorniki so orisali aktualne notranje politične razmere in se osredotočili na situacijo glede posledic  gospodarske krize v Savinjsko-Šaleški regiji.

Podpredsednik SDS Zvone Černač je uvodoma poudaril, da poslanska skupina SDS nadaljuje z dobro prakso preteklega mandata in obiskuje regije v Sloveniji, pri čemer lahko primerja stanje v regiji ob zadnjem obisku pred dvema letoma in danes. Černač je tako poudaril, da v Sloveniji predvsem manjka projekt regionalizacije, ki bi omogočal predvsem lažje pridobivanje evropskih sredstev, poleg tega pa bi se o razvoju posameznih področij odločali ljudje, ki najbolj poznajo potrebe okolja, iz katerega prihajajo (npr. cestna infrastruktura, vodotoki, koncesije…). Po njegovih besedah je državna birokracija  neoperativna in okorna, evropska sredstva pa niso dobro razdeljena tudi zato, ker projekt regionalizacije še ni uspel. Pri tem je opozoril tudi na počasnost vlade ob pripravi 5. evropskega razpisa za finančna sredstva, ki je bil razpisan šele januarja letos, »odpiranje ponudb pa se bo odvilo v marcu, kar pomeni, da je evropski denar praktično že izgubljen, saj projekti ne morejo biti tako hitro pripravljeni.«

Po njegovih besedah smo danes priča tudi konfuzni situaciji, kjer se vlada ukvarja sama s sabo in ne s problemi, ki jih ima Slovenija. Černač je spomnil, da je SDS v jeseni predlagala temeljito rekonstrukcijo vlade, saj » smo predvideli še večje težave«.
Opozoril je tudi, da je SDS zoper boj proti posledicam gospodarske krize vložila paket protikriznih ukrepov, ki pa ga vladajoča koalicija ni sprejela. Po njegovih besedah se je tudi zadolževanje države enormno povečalo. »Če smo še pred kratkim bili ena izmed najmanj zadolženih držav članic Evropske unije, smo sedaj ena izmed najbolj zadolženih,« je povedal Černač. Opozoril je tudi, da ne na februarski, ne na marčevski seji državnega zbora vlada v obravnavo in sprejem ni predlagala niti enega zakona, ki bi ponujal olajšavo gospodarstvu. Prav tako je poudaril, da je po njegovi oceni vlada tako ujeta v lastne spore, da se iz njih ne more več izviti.

Zvone Černač se je dotaknil tudi bližajočega se presojanja ustavnega sodišča o arbitražnem sporazumu. »Gre za odločitev, ki lahko Sloveniji vzame del suverenosti. Če bo arbitražni sporazum ostal v takšni obliki, kot je sedaj, bo Slovenija izgubila dostop do odprtega morja, Luka Koper pa svoj geostrateški položaj,« je dejal Černač.

Iztok Podkrižnik je uvodoma poudaril, da je PS SDS v okviru obiska v Savinjsko-Šaleški regiji obiskala kar nekaj podjetij, ki še dobro delajo, vseeno pa je »opaziti, da kreditni krč ne popušča in da mala podjetja še vedno potrebujejo bančno podporo, ki pa je ne dobijo«. Poleg tega so vladni ukrepi slabi ali pa neučinkoviti in »zdi se, da slovensko gospodarstvo ostaja v ozadju zanimanja te vlade.« Po oceni poslanca Podkrižnika  je turizem tista gospodarska panoga, ki bi lahko pripomogla k razvoju Savinjske doline. »Pri tem pa je pomembna tudi ustrezna infrastruktura, ponudba, ki se kaže tudi v kvalitetni hrani in s čimer bi se lahko ustvarila visoka dodana vrednost«, je poudaril Iztok Podkrižnik in se osredotočil tudi na sam občutek varnosti, ki je tako za prebivalce kraja kot tudi za turiste precej pomembna.

Opozoril je tudi na »odhajanje strokovnega kadra v druge občine ali tujino, ker v Savinjski dolini ne vidijo perspektive, saj nimajo dobrih pogojev za svoje ustvarjanje in delo«. Po njegovih besedah je Savinjska dolina tudi najbolj znana po naravnem bogastvu, kot je les. »Surovina se po ugodni ceni proda v tujino, kjer naredijo polizdelke in izdelke oziroma, kjer nam jo vrnejo v obliki končnih produktov, ki pa jih seveda precej dražje prodajo,« je dejal Podkrižnik in ocenil, da bi ob tolikšni količini naravnega bogastva bilo potrebno več vlagati v razvoj in proizvodnjo končnih produktov. Poudaril je tudi pomen promocije podjetništva in pomen kmetijstva za Savinjsko dolino.

Poslanka SDS Alenka Jeraj je izpostavila, da se je poslanska skupina ob današnjem terenskem obisku sestala s kar nekaj podjetnik, ki se soočajo z večinoma istimi težavami. »To pa je plačilna nedisciplina in kreditni krč. Pri čemer je največji neplačnik država, tako da največje breme ostaja na plečih manjših obrtnikov,« je dejala Jerajeva.

Izpostavila pa je tudi tri področja, s katerimi se pri svojem delu bolj podrobno ukvarja, in sicer študentsko problematiko, družinski zakonik in pokojnine. Po njeni oceni Pahorjeva vlada študentom in dijakom jemlje pravice, ki so jih že pridobili, poleg tega pa vsaj dijake, z novim zakonom o subvencionirani šolski prehrani razslojuje na bogate, manj bogate in revne. Tudi družinski zakonik je po besedah Jerajeve problematičen, saj dovoljuje možnost posvojitve otrok istospolnim partnerjem, prav tako pa skuša redefinirati pojem družine. »Družinski zakonik v drugih državah navadno ureja klasične družine, pravice istospolnih pa so že urejene v drugih zakonih in ni potrebe, da bi skušali spremeniti klasično definicijo družine,« je dejala Jerajeva. Opozorila je še na slabše usklajevanje pokojnin, kot je bilo doseženo v preteklem mandatu. »V preteklem mandatu smo si prizadevali za bolj pravične pokojnine, danes je usklajevanje pokojnin slabše, saj je le polovično, a tudi DeSUS pristaja na to,« je dejala Jerajeva in se obenem dotaknila tudi brezposelnosti, rekoč »imamo ministra za delo, ki reče, da smo v preteklosti že imeli več brezposelnih«. Po njene mnenju je takšna izjava ministra za delo nenavadna in zaskrbljujoča, saj kaže na to, da težave glede brezposelnosti minister jemlje dokaj zlahka.

Poslanec SDS France Cukjati, je poudaril, da je v Savinjski dolini poleg naravnih lepot tudi veliko zdrave pameti, kar je pravzaprav vse, kar potrebujemo v danih kriznih časih. »V tem okolju živijo podjetne obrtniške duše, ki vedo, kaj je trdo delo, ki vedo, da kriza sama po sebi ne mine, ampak, da je treba pošteno delati,« je dejal Cukjati. Prav tako je ocenil, da se v Sloveniji skorajda že tedensko dogajajo nove afere, kot je t.i. garažna afera, kjer se je izkazalo, da nekdo že 4 leta čaka, da bi dobil odškodnino, bulmastifi pa se čez noč vrnejo k lastniku, ali pa da je na Primorskem zrasla vila, v bližini vasi, kjer nekdo že 20 let čaka, da bi zgradil hišo, skorajda na »lastnem vrtu«. Predsednik Sveta SDS je v tej luči izpostavil problem, ki se kaže v slovenski družbi, in sicer, da obstajajo »prvorazredni in drugorazredni državljani«.

Mag. Branko Grims je ocenil, da je situacijo v tej vladi dobro opisal minister Križanič, ki je v državnem zboru pred časom  dejal, »da je pod to vlado vse, kar je lahko šlo narobe, narobe tudi šlo.« Ob tem je mag. Grims izpostavil vprašanje regionalizacije Slovenije, pri čemer je opozoril, da Pahorjevi vladi »ni v interesu enakomeren razvoj Slovenije, ker je zanjo precej bolj pomembna centralizacija«.  Izpostavil je tudi pred kratkim sprejet zakon o t.i.  »izbrisanih«, kjer je poudaril, da je zakon v obliki kot je »strahotno raztegljiv in iz katerega izhaja možnost za izredno široko prosto presojo upravnega organa, ki je takrat, ko gre za uveljavljanje pravic za nazaj povsem nedopustna in za vrednostno izhodišče, ki odstopa od uveljavljenih načel Slovenije.« Poudaril je tudi, da je nekdanji predsednik republike Milan Kučan v enem izmed intervjujev leta 2004 dal oceno, da je bilo t.i.»izbrisanih« nekaj več kot 4000, sedaj pa je to število poskočilo na neverjetnih 26.000. Izpostavil je tudi finančne posledice, ki jih omenjeni sprejem zakona predstavlja za slovenski proračun in možnost uveljavljanja odškodnin. »Pri omenjenem zakonu gre za izrazito kupovanje političnih glasov na račun vseh davkoplačevalcev,« je še poudaril mag. Grims.