Kriza na področju cestnega prevozništva

Na novembrski državnozborski seji je poslanec SDS dr. Peter Verlič postavil vprašanje ministru za promet dr. Vlačiču glede avtoprevoznikov. DR. PETER VERLIČ: “Hvala lepa. Spoštovani minister. Predsednik avtoprevozniške zbornice ugotavlja, da je prevoznikov šest tisoč petsto, da ti razpolagajo približno s štiriindvajset tisočimi tovornjaki, da je to dvaintrideset tisoč zaposlenih, ki ustvarijo približno 4% bruto družbenega proizvoda. Ugotavljam tudi, da je kriza tu, saj je povpraševanje po prevozih zmanjšano tudi za 50%. Enako je ugotovil tudi predsednik združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije, da je bilo doslej dva tisoč vozil izločenih, da je bilo osemsto tovornih vozil vrnjenih lizing družbam, da je število registriranih tovornih vozil na novo manjše za 80 do 90% in pa, da so stroški prevoza na kilometer po izračunih 1,24 evra za kilometer, da pa so dejanski tisto kar lahko prevozniki prevozijo, kar lahko zaračunajo od sedemdeset do osemdeset centov na kilometer, da je tukaj torej prisotna nelojalna konkurenca zaposlovanja na črno, zraven pa so plačilni roki nedopustno dolgi, tudi nekje okrog 120 dni. Zato vas spoštovani gospod minister sprašujem: Kaj je bilo torej konkretno narejenega za izboljšanje stanja avtoprevoznikov v Republiki Sloveniji? In kakšni so učinki teh ukrepov? Ter nadalje, kako poteka sodelovanje med avtoprevozniki in ministrstvom za promet? Seveda pa me zelo zanima tudi vaša osebna ocena, ali kriza na področju cestnega prevozništva je ali ni? Hvala lepa.”

DR. PATRICK VLAČIČ: “Hvala predsednik. Spoštovani poslanec! Najprej prvo vprašanje. Najprej bom naštel nekaj predpisov, ki smo jih v tem umestnem času v dogovoru z avtoprevozniki sprejeli oziroma nekatere smo se skupaj dogovorili, nekateri so bili pač sprejeti zaradi nekih drugih razlogov. Prvi je pravilnik o posebnih pogojih za vozila, s katerimi se prevažajo skupine otrok. To velja od 11. 4. 2009 dalje. Potem je Pravilnik o pedagoških spremljevalcih pri prevozu skupine otrok od 6. 6. 2009 dalje. Potem, tukaj je realizacija nekaterih mešanih komisij za mednarodni cestni prevoz po programu, ki je bil realiziran v dogovoru z vsemi avtoprevozniškimi zbornicami, razen s Hrvaško. Ampak s hrvaškim ministrom sva se pred kratkim srečala in sva se dogovorila, da se ta komisija, ki je nekoliko zamrla, sestane. Potem je tukaj subvencioniranje nakupa ekoloških tovornih vozil razreda Euro5 v višini 4 milijonov evrov. Izpeljani so postopki, ki bodo omogočili, da se Republika Slovenija v Nemčiji uvrsti na seznam držav, ki omogočajo uporabo označenega plinskega olja v hladilnih sistemih tovornih vozil, čaka se še samo potrditev nemške strani. Potem so tukaj še nekateri drugi pravilniki, kot je pravilnik o usposabljanju za spremljevalce izrednih prevozov, ki velja od 8. 7. 2009 dalje. Potem je tukaj določba Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa, o hrambi registrskih tablic za daljše obdobje od enega leta in določba o odpravi dodatnega polletnega tehničnega pregleda za vozila za prevoze nevarnega blaga, kar je bila zahteva od prevoznikov, oboje. Potem je tukaj odredba o spremembah odredbe o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji, ki je ukinila samo izločanje na avtocestah in hitrih cestah, podaljšala dovoljenja za izredne prevoze in uredila vračanje voznikov domov v času prepovedi, kar je bila tudi njihova zahteva. Samo izločanje na avtocestah in hitrih cestah je bil unikum v evropski ureditvi, kljub temu, da je precej kritizirano v javnosti mislim, da bo upravljavec lahko boljše ocenil ali je cesta prevozna ali ne, zlasti seveda to velja za tuje prevoznike, ki so ne vedoč za to posebnost slovenskega sistema seveda peljali v pričakovanju, da je cesta prevozna in potem zaštopali promet za dve ali pa tri ure ali pa še več. Potem je tukaj vračilo dela trošarine za plinsko olje za komercialni namen, ki je bilo realizirano z uveljavitvijo novele zakona o trošarinah in s sprejemom pravilnika o vračanju trošarine za komercialni namen, kar je vse evropski ukrep, ki ga vse države v tem kriznem času sprejemajo. Potem v predplačniškem sistemu plačevanja cestnine z Dars kartico transporter, se je spodnja meja vključilo dobro imetje na tej kartici, pri kateri se priznava največji popust, spustila je iz 830 evrov na 400 evrov. Gre za 13% popust. Ob vplačniškem sistemu plačevanja cestnine z Dars kartico transporter se je količinski rabat, ki se je obračunaval po posamezni kartici začel obračunavati skupaj za vse kartice določenega uporabnika. Ravno tako se je v tem istem poplačniškem sistemu uvedel dodatni razred s 5% popustom za mesečno porabljeno cestnino 1.670 evrov ali več. Podaljšan je bil plačilni rok do 25. v tekočem mesecu za plačilo cestnine porabljene v preteklem mesecu. Urejene so bile posebne steze za brezgotovinsko plačevanje, potem je tukaj omejitev prepovedi prehitevanja tovornih vozil na krajše dnevno časovno obdobje in označitev teh omejitev s prometno signalizacijo. Uvedba dnevne in nočne tarife za vožnjo po cestninskih cestah ter uvedba dodatnih popustov pri poplačilu cestnine. Tisti, ki vozijo ponoči imajo višji popust, 20% popust. To je treba razumeti kot ukrep prometne politike, s katero poskušamo sprostiti podnevi nekoliko ceste. Tukaj je še nekaj drugih ukrepov. Povedal bi še to, da so učinki teh ukrepov pozitivni. S strani avtoprevozniškega sektorja ne prihaja do vnovičnih zahtev po sestankih na isto temo. Na drugo vprašanje, pa sodelovanje poteka na medsebojnih sestankih, ki so posledica sporazuma, ki je bil dogovorjen 26. 8. 2009 preko delovnih skupin in pa tudi z mojim osebnim angažmajem, angažmajem državnega sekretarja. Ocenjujem, da kriza avtoprevoznike je prizadela in mi jim po svojih močeh skušamo pomagati.”

DR. PETER VERLIČ: “Hvala lepa. Gospod minister zelo izčrpno ste našteli kar nekaj aktov, uredb, kar je seveda prav gotovo, kot pravite, pozitivno. Pa vendar, če mi dovolite, je moje vprašanje vendarle namenjeno temu, ali ste morda ovrednotili, kakšno je to v znesku, kakšno je to v finančnem obsegu ta učinek. Iz avtoprevozniških krogov se kar sliši, da kriza je, članki pišejo mnogi avtoprevozniki v krizi, spopadamo se s problemi, ne nazadnje poziv tudi v mojem vprašanju, zakaj se ne razglasi skladno z uredbo evropskega sveta, namreč, da se razglasi kriza v cestnem prevozništvu, kar država članica ima možnost. Na moje poslansko vprašanje ste dejali, da po posvetovanju z evropsko komisijo, da so vam to odsvetovali, jaz pa vendarle mislim, da če uredba Evropske unije to možnost daje in da če je kriza do te stopnje v Sloveniji na trgu avtoprevozništva tako obsežna, da bi država Slovenija to morala storiti. Torej: Ali je to tudi finančno ovrednoteno in kaj je tisti razlog, da vendarle potem, če prav razumem, kriza po vaše še ni tako velika, da bi jo skladno z uredbo evropskega sveta na evropski komisiji tudi predlagali, da se jo v Sloveniji razglasi? Glede sestankov pa v odgovorih ste mi odgovorili, da se sestajate z vsemi avtoprevozniškimi zbornicami tedensko. Ali to drži?”

DR. PATRICK VLAČIČ: “Hvala, predsednik. Poglejte, jaz osebno sem bil tisti, ki sem vodil pogajanja, da smo prišli do sporazuma za ukrepe, za avtoprevozniški sektor v času krize. Sporazum je nastal na podlagi njihovih predlogov, ki smo jih v večini primerov sprejeli in največ debate, si lahko zamišljate, je bilo okrog cestnin. Tudi okrog cestnin smo na koncu prišli do enega skupnega dogovora, ki je bil sprejemljiv za obe strani, medtem ko vsi drugi ukrepi, ki sem vam jih našteval, so njihovi predlogi, nekateri so bili tudi naši, ampak večina je predlogov, ki so prišli z njihove strani in smo jih potem mi kot ministrstvo akceptirali. Tako, da smo na ta način pravzaprav prišli do tega sporazuma, ki pomeni ukrepe v času krize z avtoprevozniško zbornico. Ko govorite o razglasitvi krize verjetno mislite na izdajanje licenc. Če pride ta predlog s strani avtoprevozniških zbornic, zdaj tako enotnega predloga za samo razglasitev krize ni bil, potem jaz ne vidim težav, da bi to naredili, če bi to karkoli pripomoglo k temu, da bi bila kriza za njih manjša, ampak niti oni znotraj sebe niso bili glede tega popolnoma koherentni in kadar so koherentni pri nekem predlogu potem ga jaz kot minister tudi akceptiram, v nasprotnem primeru je potrebno razmisliti ali je to smiselno ali ne. Finančnega vrednotenja na ministrstvu nismo opravili, smo pa pripravili pregled te dejavnosti in se tudi dogovorili z avtoprevozniki, kar se mi zdi, da je fer dogovor, da se z njimi končno začnemo ukvarjati kot s panogo in da v tem, kar vi dobro poznate, kar je Direktorat za ceste, se po novem ne ukvarjajo samo z infrastrukturo, ampak bo to kmalu Direktorat za cestne prevoze, po nekakšni spremembi v ministrstvu, kjer se bodo poleg infrastrukture ukvarjali tudi s prevoznimi zmogljivostmi. Torej, tudi s tem, kar je dejavnost na cestni infrastrukturi. Tako, da z njimi se redno sestajamo, večino samih dogovorov z njimi vodi celo državni sekretar, jaz tudi pridem kadar morem, drugače pa pogovor z njimi vodi državni sekretar in niti ne, bom rekel, samo strokovni sodelavci, ampak na sestankih sedi državni sekretar. Sestajajo se pogosto, neka dinamika je redna in sproti se rešujejo odprta vprašanja.”

DR. PETER VERLIČ: “Hvala lepa. Torej, seveda želim, da se o odgovoru ministra za promet, skladno s poslovnikom opravi razprava na seji državnega zbora. Saj, pravzaprav v tem delu odgovora samo na kratko, kjer pravite, da se odzivate na probleme avtoprevoznikov. Če vas takrat, ko vas oni za to zaprosijo oziroma, da ste odzivni na njihove probleme, kar je seveda dobro in pomeni, da dinamika obstaja, vendar pa je cestno prevozništvo tudi ukrep prometne politike in ali kriza v cestnem prevozništvu obstaja ali ne, mislim, da mora najprej ugotoviti minister za promet in je on tisti, ki je oseba in je institucija do ustreznih institucij v okviru evropske komisije in če samo povem, da pravzaprav, če imamo uredbo sveta, ki govori o ukrepih, ki se sprejmejo v primeru krize na trgu cestnega prevoza blaga in tako, kot piše v 4. členu v prvem stavku: “Če država članica meni, da kriza obstaja, lahko komisijo zaprosi naj to razišče” in postopki stečejo naprej. Jaz mislim, da mora biti tukaj prvi minister za promet, ki to oceni. Seveda je dobro, če avtoprevozniki pri tem sodelujejo, vendar če njihova mnenja niso povsem usklajena, jaz mislim, da to ni osnovni razlog. Osnovni razlog je to, da minister in Ministrstvo za promet oceni ali je kriza tako huda in potem te postopke sproži. Zato predlagam, da o tem opravimo širšo razpravo. Hvala.”