Krivice je potrebno popraviti

Državljanstvo naj dobijo tisti, ki niso špekulirali. Državni zbor na današnji redni seji obravnava predlog zakona o t.i. “izbrisanih”, ki ga je v obravnavo vložila Vlada RS. O omenjenem predlogu zakona je razpravljal tudi poslanec SDS Robert Hrovat.  

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran.

ROBERT HROVAT: “Hvala lepa za besedo. Spoštovani! Na začetku moram ugotoviti, da pravzaprav med nami, ki sedimo tukaj v državnem zboru, sploh ni neke velike razlike. Sploh ni velike razlike. Dejstvo je, da predlog zakona, ki ga predlagate, določa pogoje, pod katerimi lahko tujec, ki je bil na dan 25. 6. 1991 državljan druge republike nekdanje SFRJ in ki dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji še nima, ne glede na določbe Zakona o tujcih pridobi dovoljenje za stalno prebivanje. Kaj pa predlagamo mi? V Slovenski demokratski stranki predlagamo amandma, ki le določa v svoji vsebini, da dobijo to tisti, ki so neprekinjeno živeli v Sloveniji in pa da izločamo špekulante in tiste, ki so izvajali agresijo na Slovenijo in to je vse. Samo tukaj je razlika. In tukaj jaz mislim, da je potreben en razmislek. Predvsem v vrstah koalicije. Ali je naš amandma res tako ogrožajoč za določeno skupino ljudi, da tega ni moč podpreti. Jaz mislim, da temu enostavno ni tako.

Poglejte, strinjamo se, najbrž vsi, da je absolutno potrebno popraviti krivice vsem tistim, katerim so se zgodile, ampak govorimo o krivicah, ne govorimo pa o špekulacijah, in tukaj je ta temeljna razlika med vami in nami. Veliko se je govorilo o individualni obravnavi. Tudi na prvem zaslišanju, ki smo ga imeli v okviru komisije, kjer je bivši minister, Bohinc, govoril o individualni obravnavi, da se je vse obravnavalo individualno, itd. Veste, kaj za mene pomeni individualna obravnava? Za mene pomena individualna obravnava odgovor tistega določenega človeka, zakaj si tega statusa ni uredil, to je individualna obravnava, da bo razložil, zakaj tega ni takrat uredil na takšen način, kot je bilo pač potrebno. Jaz mislim, da se je tukaj potrebno poenotiti. Seveda pa, prej je gospod Potrč, na neki način lepo obrazložil, kako so stvari tekle v tistih časih, ko se je sprejemala ta zakonodaja. Dejstvo je, jaz sedaj v tem času, ko sem se nekoliko bolj poglobil v vso to zakonodajo iz tistih časov je dejstvo, da je bila predvidena sklenitev bilateralnih sporazumov med Slovenijo in državami bivše Jugoslavije, to je dejstvo. Ta zakon, ki je bil takrat sprejet, absolutno ni bil slab. Seveda pa so razmere na Balkanu privedle do tega, da je prišlo do velikega navala, za ureditev statusa v Sloveniji, to pa tudi vsi vemo, da je to res.

Preko 170 tisoč oseb si je uredilo državljanstvo. Približno 30 tisoč si je uredilo status tujca s stalnim bivališčem. Seveda, vse to je bilo na podlagi njegove individualne odločitve, vsakega posameznika. Ampak, da je pa dobil takrat državljanstvo tisti dotični človek, sta bila pa samo dva pogoja. To, da je prebival v Sloveniji in da je zaprosil za državljanstvo, in to je bilo vse, kar je bilo potrebno storiti. To je bilo večkratno obveščanje, da si to lahko zadevo uredijo. Jaz ne pristajam na to, da je bilo pavšalno kršeno vsem tistim, katere številke se danes pojavljajo. Pojavljajo se številke, še nekaj let nazaj je bila številka 18 tisoč 305, sedaj je številka narasla na 25 tisoč 671 tako imenovanih izbrisanih. Te številke. Jaz tej številki ne verjamem, enostavno ji ne verjamem. Do rezultata bomo prišli, jaz sem prepričan na preiskovalni komisiji. Že prva priča, gospoda dr. Bohinc. Kaj je rekel? Da tej številki 25 tisoč 671 ne verjame in da se mu zdi pretirana. Ne verjame. Torej, tu si bo treba naliti čistega vina, kdo ima tu prav. On trdi, da so bile takrat izdane odločbe na podlagi te številke prave. Zdaj se govori o številki, ki je za 7.000 oseb višja. Zelo zanimivo je tudi to, da bi bilo treba za izpolnitev odločbe ustavnega sodišča izdati 7.153 dopolnilnih odločb. To je res. Ampak poglejte, kaj je zajeto v teh odločbah: 125 oseb, ki so rojene po datumu 26.2.1992, 256 oseb, ki sploh niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča, 111 oseb ni bilo državljanov nekdanje Republike Slovenije. To pomeni 492 oseb, kar prestavlja kar 7%. Poslušajte, 7% od števila prvotno izkazanih dopolnilnih odločb! Kaj to pomeni: da so bile vsem tem 492 osebam izdane odločbe, zdaj se pa izkazuje, da niso bili upravičeni do teh odločb. Poglejte, to je smisel preiskovalne komisije, o kateri govorimo. In tudi gospod Bohinc je rekel, da temu podatku enostavno ne verjame, ker so njegovi uslužbenci takrat vse tako delali, kot je prav. Ampak ta dokument smo dobili z Ministrstva za notranje zadeve in to so številke in to so dejstva. Zato predlagam, da ta naš amandma podprete, ker s tem ne kršimo nobenih človekovih pravic, pač pa le izločamo tiste, ki so v tistem času špekulirali in si niso zadeve uredili tako, kot bi si lahko. Hvala.”