Kresalova ustvarja zakonske podlage za politizacijo policije

Vlada Republike Slovenije oziroma ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal predlaga spremembe in dopolnitve Zakona o policiji s katerimi ustanavlja tako imenovani “Nacionalni preizkovalni urad”. Koalicija namerava zakon obravnavati po skrajšanem postopku. Zakaj v SDS zahtevamo obravnavo po rednem postopku je poslancem predstavil dr. Vinko Gorenak.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram njegovega nastopa.

DR. VINKO GORENAK: “Hvala lepa. Govorimo torej o tem oziroma predlagamo to, da se ta zakon obravnava po rednem in ne po skrajšanem postopku. Da bi me lažje razumeli, vsaj tisti, ki me bodo poslušali, naj posežem nekoliko v zgodovino in na tej osnovi povem zakaj je obravnava tega zakona po rednem postopku potrebna. Slovenija je bila do leta 1998 zadnja država znotraj tako imenovanega socialističnega bloka, ki je dobila moderen nov policijski zakon. Do leta 1998 je policija delovala po starem zakonu ali povedano poenostavljeno policija, to je bilo Ministrstvo za notranje zadeve. Na čelu Ministrstva za notranje zadeve, torej so se menjali v tistem času trije, oziroma štirje politiki. Policija je tudi v tistem času uporabljala prikrite preiskovalne ukrepe, ki so jih po takratni zakonodaji odrejali ministri, torej politiki. Šele leta 1998 se je to stanje spremenilo in policija je začela delovati, kot organ v sestavi ministrstva. In šele od takrat naprej je politiki na nek način omejen dostop do policijskega dela, zlasti do najbolj pomembnih in tajnih oblik policijskega dela, kot je uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov. Za ilustracijo naj vam povem, da sem bil leta 2000 državni sekretar na notranjem ministrstvu in v času aretacije gospoda Šuštarja, nekdanjega državnega sekretarja, pri katerem vemo, da so bile te metode uporabljene,  sem pogosto sedel z njim na sejah vlade. Za aretacijo nisem vedel. Prav je, da nisem vedel. Skupaj sva sedela na vladi. Bil sem politik. To sodi v policijo.

Preidimo na današnji zakon. Kaj predvideva zakon, ki ga predlaga koalicija, odnosno ministrica. Prvič, nacionalni preiskovalni urad, ki bo preiskoval najtežja kazniva dejanja s področja gospodarske, finančne, organizirane kriminalitete, korupcije in še česa. Zelo neproblematično, pozdravljamo, da nastaja tak urad. V nacionalnem preiskovalnem uradu bodo zaposleni izkušeni kriminalisti, delavci davčne uprave, cariniki, tudi  drugi strokovnjaki, kot so strokovnjaki za pranje denarja in tako  dalje, v redu ni problematično, pozdravljamo.

Nacionalni preiskovalni urad, tukaj pa se začnejo problemi tega zakona. Nacionalni preiskovalni urad bo sestavni del kriminalistične policije, toda kriminalistična policija bo za njega zagotavljala izključno in samo materialno tehnično podporo. Ne bo pa ta urad, ki bo pazite sestavni del kriminalistične policije odgovoren direktorju kriminalistične policije. Ne boste verjeli, ne bo odgovoren niti direktorju policije. Odgovoren bo ministrici za notranje zadeve s posredovalno vlogo generalnega direktorja policije. Torej peljete neko by-pass linijo, s pomočjo katere želite speljati preiskovanje teh kaznivih dejanj direktno pod nadzor ministrice za notranje zadeve.

Drugi absurd, ki se na tem področju pojavlja je preprosto to, da bo za njega, torej za direktorja tega urada lahko imenovan pač nekdo spet po nekem posebnem natečajnem postopku, ki je spet unikat, ki ga ne pozna noben drug postopek. Ne boste verjeli, njegov nadrejeni, to je direktor kriminalistične policije pa je imenovan po običajnem postopku. Torej njemu podrejeni po posebnem postopku, ki ga predvideva ta zakon. Ne vidimo nobenega razloga, da bi temu bilo tako.

Naprej. Tisto, kar je še najbolj problematično in absurdno pa je to, da bo direktor nacionalnega preiskovalnega urada sam in edini v tej državi izbiral kaj bo ta urad preiskoval. To pomeni, nihče v tej državi, niti generalni direktor policije, niti direktor kriminalistične policije mu ne more odrediti in naložiti nalog. Ne. On sam arbitrarno odloča po predlogu zakona kaj bo obravnaval. Vprašajmo se ali ne bo preiskoval “Ruplove metle”, pozabil pa bo seveda na Čisto lopato. Odločal bo sam. Nadzora nad njim ni oziroma ga bo imela ministrica.  

In še zadnji problem, ki ga pri tem zakonu vidimo je ta, da bodo tam zaposleni tako imenovani višji kriminalistični inšpektorji. Izvajali bodo policijska pooblastila. Ta policijska pooblastila so našteta v zakonu, od legitimiranja naprej, do privedbe, pridržanja in tako dalje. Toda to bodo počeli zunanji strokovnjaki, ki nimajo nobenih policijskih znanj in jim taka znanja tudi ne bo potrebno si pridobiti. Torej bodo delali bolj kot ne lahko politično. Jaz vas lepo prosim, da razmislite o našem predlogu, sledite našemu predlogu in glasujete tako, da bomo ta zakon s tehtnim premislekom obravnavali po rednem postopku. Hvala.”