Poslanec SDS in predsednik Preiskovalne komisije državnega zbora za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so bili odgovorni za pripravo in izvedbo štetja t.i. izbrisanih v letih 2003 in 2009 Robert Hrovat je po koncu za javnost zaprte seje podal izjavo za javnost. Robert Hrovat je povedal, da so na seji soglasno sprejeli sklep o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj. Dejal je, da imajo zahteve od ministrstva za notranje zadeve, ministrstva za zunanje zadeve, od vlade in od ustavnega sodišča. “Na MNZ smo podali zahtevo po poročilu o izvajanju odločb, statistične podatke o številu vročenih, nerešenih zadev v zvezi z izdajanjem odločb, seznam javnih uslužbencev, s katerimi je bila leta 2004 sklenjena podjemna pogodba za izvajanje upravnih dejanj v upravnih postopkih v zvezi z izdajanjem odločb”: je pojasnil Hrovat. Dejal je, da so ta sklep poslali že 13. julija in ministrica Kresalova ga je zavrnila. Ministrica je na zahtevo preiskovalne komisije, da ministrstvo za notranje zadeve predloži seznam uslužbencev zapisala, da poimenskega seznama ni priložila, da se teh oseb ne bi ponovno izpostavljalo dodatnih pritiskom. “To je za preiskovalno komisijo nesprejemljivo, ker se s tem ovira delo komisije”: je poudaril Hrovat.
Opozoril je, da sta minila kar dva meseca, preden je komisija od notranjega ministrstva dobila gradivo. Preiskovalna komisija je danes ugotovila, da ministrica Kresalova z zavračanjem zahteve krši 14. člen zakona o parlamentarni preiskavi in onemogoča izvajanje preiskave. Po mnenju Hrovata bo ravno ta seznam uslužbencev odločujoči, ki bo najbolj pripomogel k temu, da se potrdi ali zavrže sum, da je bilo pri štetju t.i. izbrisanih karkoli narobe. Komisija je zaradi tega soglasno sprejela sklep, da ponovno pozove Kresalovo, da naj izroči vso zahtevamo dokumentacijo in tudi spisek teh oseb. Vso zahtevano dokumentacijo pričakujejo tudi od vlade in ustavnega sodišča. Pričakujejo, da bodo to gradivo dobili v roku dveh do treh tednov, potem pa bodo lahko na naslednji seji izoblikovali dokazni sklep, na katerem bi že tudi opredelili prve priče.
