Krčenje sredstev na račun vojakov

Izjava ministrice Jelušičeve, ki zagotavlja, da so vse naloge MORS izpolnjene, nerealna in neresna. Dolgoročni cilji in prioritete razvoja Slovenske vojske (SV) so tesno povezani s proračunskimi sredstvi, iz katerih se SV financira. Najprej bi morali zagotoviti finančni načrt razvoja SV do leta 2025, šele potem se lahko pogovarjamo o razvoju. Prioriteta SV bi morala biti v izpolnjevanju mednarodnih pogodb in sodelovanju v mednarodnih misijah NATA in EU. Prioriteta bi morala biti tudi ocenitev potrebnega števila vojakov glede na sodelovanje v zavezništvu in potreb doma ter temeljiti na ustrezni strokovnosti in predvsem kvalitetni tehnični opremljenosti. Ocene brez upoštevanja zgornjih kriterijev so nesmiselne, nerealne in ogrožajo koncept nacionalne varnosti. Kot takšno ocenjujemo tudi zapisano koalicijsko zavezo, da se bo za obrambo namenjalo do 1,5 % BDP. To pomeni, da spodnja meja ni določena, zato ne čudi, da se vladna koalicija sedaj nagiba k 1,25 % stopnji in je današnja izjava ministrice Jelušićeve, ki zagotavlja, da so vse naloge MORS izpolnjene, nerealna in neresna.

SV in njeni pripadniki se v zadnjem obdobju, predvsem v zadnjih dveh letih, nekako ne najdejo več v domačem okolju. Javnost je tudi z gonjo posameznih medijev in negativnimi ciljnimi anketami dobila občutek, da Slovenija vojske pravzaprav ne potrebuje in da so slovenski vojaki samo davkoplačevalski strošek. Tudi ob poznopoletnih poplavah bi bila bolje vodena SV zagotovo sposobna dati več, ukrepati hitreje in s tem pridobiti na veljavi v očeh slovenskih državljank in državljanov.

V kategorijo neuresničenih ciljev, oziroma neizpolnjenih obljub sodi tudi vzpostavitev nacionalnega sistema kriznega upravljanja, s katerim naj bi se povečala sposobnost uporabe vseh razpoložljivih državnih zmogljivosti, sil in virov, kar bi bilo lahko, glede na zapisane obljube, bolj optimalno uporabljeno ob zadnji naravni nesreči, ki jo lahko že uvrščamo v kategorijo, ki je bistveno prerasla lokalne okvirje.

Priprave in delovanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami kot enotnega sistema bi se naj v skladu z veljavno zakonodajo zagotavljalo na lokalni, regijski in državni ravni. Žal pa moramo ugotoviti, da na lokalni ravni, zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov in sredstev, ki jih občine namenjajo za to področje, ne moremo govoriti o kvalitetnem in strokovnem delovanju sistema zaščite, reševanja in pomoči; ukrepanje je nepopolno, nepravočasno, neusklajeno. Aktiviranje sil in sredstev je zaradi neurejenega področja alarmiranja in aktiviranja neustrezno, oziroma nepravočasno.

Vojaki se po zaključku mandata iz mirovnih misij vračajo z večtedensko zamudo. Proračunska sredstva namenjena obrambi torej ne zagotavljajo niti ustreznega in časovno določenega transporta vojakov kot redne zamenjave kontingenta, kaj šele v morebitnem primeru nastalih izrednih razmer in potrebe po takojšnjem evakuiranju. Teh sredstev obrambni del proračuna nima zagotovljenih. O vsem tem pa ministrica v bučno najavljeni novinarski konferenci ne pove nič.

Če sledimo samo nadaljnjim obljubam iz koalicijske pogodbe, lahko ugotovimo, da še ni zaslediti pregledne, zavezujoče in pravičnejše ureditve karierne poti delavcev v upravnem delu MORS ter pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske ter da obstoječa praksa urejanja kariernih poti ne sledi danim obljubam. Na področju celostne skrbi za pripadnike Slovenske vojske ter dopolnitve sistema za izhod poklicnih pripadnic in pripadnikov iz službe v SV, ni obljubljenih dopolnitev in nadgradenj.

Odbor za obrambo pri Strokovnem svetu SDS