KPK neupravičeno ni odgovorila na preprosta vprašanja o korupcijskih tveganjih
nedelja, 7. 4. 2013– ali držijo informacije, da je bila javna uslužbenka, ki je bila v postopku zaradi domnevno nezakonite izdaje orožnega lista na upravni enoti Žalec (UE) z oktobrom 2009 z dogovorom med načelnikom te UE in tedanjim predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Dragom Kosom prezaposlena na KPK, pri čemer se je tej novo zaposleni javni uslužbenki določil višji plačni razred in vsaj 10 % višja plača od predhodne plače na UE?
– ali drži informacija, da je bila ta javna uslužbenka, čeprav obremenjena s sumom kršitve delovne obveznosti in s sumom kaznivega dejanja na KPK takoj razporejena na delovno mesto vodja sektorja za integriteto?
– ali je predsednik KPK seznanjen z ravnanjem svojega predhodnika Draga Kosa v primeru te javne uslužbenke?
– ali boljša služba v KPK namesto disciplinskega ali celo kazenskega postopka predstavlja tveganje korupcije?
– ali drži informacija, da je minister Pličanič prav ob zaključku svojega mandata navedeni javni uslužbenki podpisal imenovanje za načelnika UE Žalec?
Poslanke in poslance SDS je zanimalo tudi, ali je KPK seznanjena z lobiranji družinskih članov zaposlenih na komisiji za konkretne poslovne odločitve v javnem sektorju ali v družbah v državni lasti in ali je KPK v primeru ugotovitve lobiranj ali nasprotja interesov poročala v letnih poročilih Državnega zbora.
Iz KPK na omenjena vprašanja niso odgovorili, temveč so na poslanke in poslance SDS naslovili zgolj politični pamflet o domnevnih pritiskih, ki naj bi se izvajal na njih. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je zato zaradi molka organa v zadevi dostopa do informacije javnega značaja na informacijskega pooblaščenca naslovil pritožbo.
Iz urada informacijskega pooblaščenca so sporočili, da dopisov, ki jih je KPK posredoval kot odgovor na omenjena vprašanja, ni mogoče šteti kot pisni odločbi, in da o zahtevah prosilca KPK ni odločila v roku dvajsetih delovnih dni kot zahteva 23. člen Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Iz urada informacijskega pooblaščenca so KPK zato pozvali, da glede omenjenih vprašanj odločijo v skladu z ZDIJZ in prosilcu omogočijo dostop do zahtevanih informacij ali pa izdajo odločbo.
Kot izhaja iz dopisa informacijskega pooblaščenca KPK očitno neupravičeno ni odgovorila na povsem preprosta in korektno zastavljena vprašanja glede korupcijskih tveganj in nasprotja interesov ter glede morebitnih spornih zaposlitev v organu. Namesto tega so iz KPK na poslansko skupini SDS naslovili dopis, v katerem so se odzvali povsem neprimerno instituciji, ki naj bi si prizadevala za integriteto, odgovornost in vladavino prava. Še več, v svojem zadnjem javnem dopisu, je KPK poslankam in poslancem SDS odkrito grozila, nanje izbruhala »žveplo«, ki uradni instituciji države ne pritiče ter vršila odkrit pritisk z navedbami o tem, da so na Državno tožilstvo v Ljubljani in Mariboru podali več ovadb za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, storjeno proti državnemu organu ali proti uradni osebi v zvezi z opravljanjem njene službe v tem organu po 168. Tovrstnim praksam zastraševanja, značilna za režim pred letom 1990, smo se ob odločitvi za samostojno Slovenijo plebiscitarno odpovedali, očitno pa ostaja kot modus operandi tistih, ki uporabljajo argument moči in ne moč argumenta. Vložitev kazenskih ovadb na tožilstvo, ki ga vodi oseba, ki je bila imenovana s strani istega političnega pola kot člani komisije, ni dejanje primernosti, demokratičnosti ali zagotavljanja ugleda komisije kot državnega organa. Ob tem je KPK najverjetneje pozabila upoštevati dejstvo, da je tudi kriva ovadba kaznivo dejanje.
KPK v svojih dopisih in javnih odzivih nenehno navaja, da se na dogodke odziva na edini način, ki je primeren, praven in demokratičen. Prav tako pogosto trdijo, da se bodo vedno odzvali na kakršnekoli zakonite poizvedbe, predloge in utemeljene ter obrazložene pobude. Na laž vsem tem trditvam jih s svojim dopisom postavlja urad informacijske pooblaščenke. Iz dopisa namreč nedvoumno izhaja, da KPK ne spoštuje jasnih dolžnosti, ki ji jih nalaga ZDIJZ. V primeru zaključnega poročila KPK pa se je izkazalo tudi, da ne poznajo dobro niti osnov zakona po katerem delujejo, kar je celovito obrazložil tudi nekdanji ustavni sodnik dr. Lovro Šturm (več o tem: http://www.sds.si/news/11817 in http://www.sds.si/news/11790). Dejstvo, da KPK ne deluje skladno z ZIntPK in da kaže ignoranco do Državnega zbora, ki je skladno z zakonom pristojen za nadzor KPK, pa se kaže tudi v tem, da KPK večkrat ni pravočasno oddala letnega poročila o svojem delu.
Zaskrbljujoče je, da organ, kot je KPK in ki ima sicer dokaj visoko javnomnenjsko podporo, deluje na tako pobalinski način in da na v skladu z zakonom postavljene zahteve in vprašanja, ki niso prav nič žaljiva ali absurdna, odgovarjajo s političnimi pamfleti, skrivajoč se za floskulami o pravnih vrednotah, načelih in formalizmih.
Celoten dopis informacijskega pooblaščenca se nahaja v priponki.