Kozlovska sodba

Da sodna veja slovenske oblasti ni brez žlahtne tradicije, dokazuje že Jurčičeva povest Kozlovska sodba v Višnji Gori,… …koder se je njega dni zgodilo, da je pogoltni kozel Lukeža Drnulje – Lisec mu je bilo ime – čez planke tako poželjivo gledal zeljne glave, ki so rasle v ograjenem vrtu Andraža Slamorezca, da se je njih lastnik hudo oškodovanega čutil in je vso stvar predal višnjanski sodniji …

Če ste brali Jurčiča, potem veste, kako se je zgodba končala. Višnjanski Salomon, Flere Krivostegno, je razsodil, da dobi kozel, ki se z zeljem resda ni mastil, a bi se rad, devet udarcev po svoji senci; njegov gospodar Drnulja pa, ki je kozla slabo privezal, naj ta tepež gleda z zavezanimi očmi. Kdo je grešni kozel v samostojni Sloveniji, se po zaslugi izbranih slovenskih medijev prav dobro ve, in kako dolga je njegova senca, tudi. Zato ni bilo veliko takih, ki bi jih presenetila novica o obtožbi zoper nekdanjega premierja Janeza Janšo.

Ker podpisana ne sodim v izbrani krog zaupanja vrednih predstavnikov slovenske sedme sile, ki jim je vpogled v tovrstne listine zagotovljen, še preden jih lahko vidijo stranke v postopku, mi ne preostane drugega, kot da glede vsebine obtožnega predloga verjamem objavam v medijih, ki dobivajo informacije iz prve roke slovenske justicije, če že sami niso njena podaljšana roka. In česa obtožni predlog izpod peresa tožilke Branke Zobec Hrastar po pisanju teh posvečenih medijev bremeni prvaka opozicije? V skladu s slavno tradicijo je Janša obtožen »poskusa sprejemanja daril«, kar je brez dvoma dosti hujši prestopek, kakor če bi si tega samo lakomno želel, in mora biti zato tudi mnogo strože kaznovan, dasiravno vrla tožilka obžaluje pomanjkanje dokazov o tem, kdaj, kje in na kak način naj bi se ti poskusi »prejemanja daril« vršili. Tožilka gotovo prav dobro ve, da zaradi tega trhlega obtožnega akta Janša nazadnje ne bo obsojen ne na težko ječo ne na odvzem državljanskih pravic, temveč bo zanj spet obveljala višnjanska kazen udrihanja po njegovi senci, in sicer vsaj za obdobje trideset let, če ne celo dosmrtno.

Podobno kot po njegovi senci že domala dve desetletji padajo medijske batine zaradi domnevne vpletenosti v afere s puškami in hruškami. In to je celo bolje, kot če bi obstajali trdni dokazi proti večnemu osumljencu. Če bi, bi ga nemara res zaprli. V zaporu pa so sence krajše kot pod svobodnim soncem in bilo bi manj priložnosti, da vsakokrat, ko nam slabo gre, udarimo po Janševi senci.

Piše: Zlata Krašovec

Članek je bil objavljen v tedniku Družina, dne 2. septembra 2010.