Kovačič o preiskovalni komisiji, problemih v pravosodju ter o možnih rešitvah
torek, 3. 10. 2006Poslanec Dimitrij Kovačič je na današnji novinarski konferenci spregovoril o problemih na pravosodnem področju in o predlaganih zakonih, ki jih je pripravilo Ministrstvo za pravosodje za odpravo le-teh. Predvsem so tu v ospredju sodni zaostanki. Kovačič je poudaril, da so v PS SDS zadovoljni, da glavni elementi teh zakonov odpravljajo te zaostanke. Eden izmed zakonov, ki rešuje to stanje je Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki bo stopil v veljavo 1.1.2007.
Drugi tak zakon je predlagani Zakon o sodiščih. Ta predvideva evidence o učinkovitosti dela, kar bi pripomoglo k bolj transparentnemu pregledu nad delom sodišč. Zakon tudi krepi vlogo predsednika sodišča, uvaja možnost širšega in kvalitetnejšega izbora sodnih izvedencev, tolmačev in cenilcev, s tem, da omogoča kandidiranjem vsem državljanom EU. Predvideva tudi pravni institut “letečih spisov”, ki bi omogočal prenos primerov na manj obremenjeno sodišče.
Pomembna novost je tudi center za izobraževanje, saj se pričakuje, da bi prišlo do sodelovanja bolj izkušenih sodnikov, ki bi znali pomagati in svetovati svojim mlajšim kolegom. Predlagan je tudi Zakon o sodniški službi, ki podrobneje določa kriterije za izvolitev v sodniško funkcijo, predvideva pa tudi uvedbo medokrožnih sodnikov. Uvaja se tudi podlaga za reaktivacijo upokojenih sodnikov (do starosti 70 let).
Kovačič je povedal, da PS SDS pozdravlja trud za zmanjševanje zaostankov, po drugi strani pa bi pričakovali večjo kooperativnost sodnega sveta, kot tudi fakultete, da se skupaj naredi čim več za zmanjšanje sodnih zaostankov. Opomnil je še, da bi bilo smotrno, da se sestava sodnega sveta spremeni tako, da v njem ne bodo imeli večine sodniki, saj se na ta način lažje ščitijo razne sodne anomalije ipd. Seveda pa je sodni svet ustavna kategorija, zato je za njegovo spremembo potrebna dvotretinjska večina v parlamentu. Vendar pa zaenkrat ta predlog v vrstah opozicije ni naletel na plodna tla. Kovačič je še poudaril, da bi bilo v okviru študija na Pravni fakulteti potrebno dati večji poudarek praktičnemu delu izobraževanja.
V nadaljevanju je spregovoril o primerih, ki so bili aktualni v zadnjem obdobju (Petek, Ribičič, poboji v Konfinskem breznu). Poudaril je, da ne moremo biti zadovoljni, če pravni strokovnjaki rečejo, da gre za triumf pravne države. To se lahko zgodi le takrat, ko se poišče in obsodi storilce. Dolžnost institucij je, da iščejo nova dejstva in ne da se raziskovanja velikih kaznivih dejanj ustavijo. V primeru Konfinskega brezna se stvari premikajo; zato upamo na obtožnice, je še dodal.
O delu preiskovalne komisije, ki jo vodi, pa je povedal, da bo 11. oktobra naslednja seja komisije, na kateri bodo zaslišali dve novi priči (vodjo tožilstva v Kopru in nekdanjo uradnico na vrhovnem državnem tožilstvu). Povedal je, da v predvolilnem času ne bodo zasliševali političnih oseb, saj bi lahko očitali politično motiviranost. Poudaril je, da je komisija v času svojega delovanja ugotovila veliko nerazumljivih napak na vrhovnem državnem tožilstvu. Ena izmed njih je bila tudi napaka takratne vrhovne državne tožilke Zdenke Cerar, ki kljub predlogom s strani stroke, ni odstopila primera Petek skupini za posebne zadeve. Komisija je ugotovila, da so bili politični pritiski kar pogosti. Vse svoje ugotovitve bo komisija zapisala v poročilu (začasnem in končnem).
Ob koncu je Kovačič komentiral izjave predsednika Vrhovnega sodišča RS Testena, ki je dejal, da ga moti preveliko vtikanje politike v sodstvo. Kovačič je opozorila na visoko stopnjo nezaupanja v sodstvo in pravosodni sistem med ljudmi in dodal, da je ob takšnem stanju politika dolžna, da stori vse kar je v njeni pristojnosti, da se stanje popravi. Opozoril je na neaktivno oz. zaviralno vlogo opozicije, kar pa po njegovem mnenju ni sprejemljivo, saj bi moralo biti v interesu vseh akterjev, da se sprejme zakonodaja, ki bo zmanjševala sodne zaostanke. Končal je z mislijo, da je potrebno graditi na idejah, ki so pozitivne za državo in vse njene državljane.
Drugi tak zakon je predlagani Zakon o sodiščih. Ta predvideva evidence o učinkovitosti dela, kar bi pripomoglo k bolj transparentnemu pregledu nad delom sodišč. Zakon tudi krepi vlogo predsednika sodišča, uvaja možnost širšega in kvalitetnejšega izbora sodnih izvedencev, tolmačev in cenilcev, s tem, da omogoča kandidiranjem vsem državljanom EU. Predvideva tudi pravni institut “letečih spisov”, ki bi omogočal prenos primerov na manj obremenjeno sodišče.
Pomembna novost je tudi center za izobraževanje, saj se pričakuje, da bi prišlo do sodelovanja bolj izkušenih sodnikov, ki bi znali pomagati in svetovati svojim mlajšim kolegom. Predlagan je tudi Zakon o sodniški službi, ki podrobneje določa kriterije za izvolitev v sodniško funkcijo, predvideva pa tudi uvedbo medokrožnih sodnikov. Uvaja se tudi podlaga za reaktivacijo upokojenih sodnikov (do starosti 70 let).
Kovačič je povedal, da PS SDS pozdravlja trud za zmanjševanje zaostankov, po drugi strani pa bi pričakovali večjo kooperativnost sodnega sveta, kot tudi fakultete, da se skupaj naredi čim več za zmanjšanje sodnih zaostankov. Opomnil je še, da bi bilo smotrno, da se sestava sodnega sveta spremeni tako, da v njem ne bodo imeli večine sodniki, saj se na ta način lažje ščitijo razne sodne anomalije ipd. Seveda pa je sodni svet ustavna kategorija, zato je za njegovo spremembo potrebna dvotretinjska večina v parlamentu. Vendar pa zaenkrat ta predlog v vrstah opozicije ni naletel na plodna tla. Kovačič je še poudaril, da bi bilo v okviru študija na Pravni fakulteti potrebno dati večji poudarek praktičnemu delu izobraževanja.
V nadaljevanju je spregovoril o primerih, ki so bili aktualni v zadnjem obdobju (Petek, Ribičič, poboji v Konfinskem breznu). Poudaril je, da ne moremo biti zadovoljni, če pravni strokovnjaki rečejo, da gre za triumf pravne države. To se lahko zgodi le takrat, ko se poišče in obsodi storilce. Dolžnost institucij je, da iščejo nova dejstva in ne da se raziskovanja velikih kaznivih dejanj ustavijo. V primeru Konfinskega brezna se stvari premikajo; zato upamo na obtožnice, je še dodal.
O delu preiskovalne komisije, ki jo vodi, pa je povedal, da bo 11. oktobra naslednja seja komisije, na kateri bodo zaslišali dve novi priči (vodjo tožilstva v Kopru in nekdanjo uradnico na vrhovnem državnem tožilstvu). Povedal je, da v predvolilnem času ne bodo zasliševali političnih oseb, saj bi lahko očitali politično motiviranost. Poudaril je, da je komisija v času svojega delovanja ugotovila veliko nerazumljivih napak na vrhovnem državnem tožilstvu. Ena izmed njih je bila tudi napaka takratne vrhovne državne tožilke Zdenke Cerar, ki kljub predlogom s strani stroke, ni odstopila primera Petek skupini za posebne zadeve. Komisija je ugotovila, da so bili politični pritiski kar pogosti. Vse svoje ugotovitve bo komisija zapisala v poročilu (začasnem in končnem).
Ob koncu je Kovačič komentiral izjave predsednika Vrhovnega sodišča RS Testena, ki je dejal, da ga moti preveliko vtikanje politike v sodstvo. Kovačič je opozorila na visoko stopnjo nezaupanja v sodstvo in pravosodni sistem med ljudmi in dodal, da je ob takšnem stanju politika dolžna, da stori vse kar je v njeni pristojnosti, da se stanje popravi. Opozoril je na neaktivno oz. zaviralno vlogo opozicije, kar pa po njegovem mnenju ni sprejemljivo, saj bi moralo biti v interesu vseh akterjev, da se sprejme zakonodaja, ki bo zmanjševala sodne zaostanke. Končal je z mislijo, da je potrebno graditi na idejah, ki so pozitivne za državo in vse njene državljane.