Koroška – dežela številnih neizkoriščenih priložnosti
torek, 17. 1. 2017Poslanec SDS Žan Mahnič na delovnem obisku na Ravnah na Koroškem z različnimi predstavniki o stanju v regiji.
Poslanec Slovenske demokratske stranke in predsednik Odbora za obrambo v Državnem zboru Republike Slovenije Žan Mahnič je bil v ponedeljek, 16. januarja 2017 na povabilo vodstva tamkajšnjega občinskega odbora SDS na delovnem obisku na Ravnah na Koroškem. Sprejeli sta ga predsednik odbora in uspešen podjetnik Igor Oder ter Boris Kajžer, srečal pa se je tudi s predsednikom odbora Dravograd Markom Gombocem in predsednikom odbora Prevalje Stašem Lodrantom.
Poslanec Mahnič se je najprej sestal z županom občine Ravne na Koroškem dr. Tomažem Roženom, ki je na kratko orisal težave in priložnosti same občine in tudi širše koroške regije. Brezposelnost po besedah župana ni pretirano velika, ker mnogo Korošcev dnevno odhaja na delo v Avstrijo, mnogi pa se odločajo tudi za trajno selitev. Delovna mesta na Koroškem so zgoščena na področju industrije in ročnih del, ni pa sofisticiranih delovnih mest za mlade, ki se vrnejo domov z univerzitetnimi znanji. Predsednik občinskega odbora SDS Igor Oder velik problem vidi v izjemno slabi prometni infrastrukturi, ki mladim, ki imajo službo drugod, onemogoča, da bi se dnevno vračali domov. Velike razvojne priložnosti so po njegovem mnenju v podjetništvu in turizmu, žal pa država s prevelikimi obremenitvami delodajalcev ne ustvarja pogojev za razvoj.
V nadaljevanju se je Žan Mahnič sestal s predstavniki področja zaščite in reševanje, ki sodi v obrambni resor. Miran Korošak, predsednik Združenja slovenskih poklicnih gasilcev, je spregovoril o težavah in delovnih pogojih poklicnih gasilcev, ki jih je v Sloveniji okoli 1200. Še posebej je izpostavil predlog novega gasilskega zakona, ki ni usklajen s potrebami poklicnih gasilcev. Srečanje se je nadaljevalo v prostorih Koroškega gasilskega zavoda, ki ga vodi Franc Juteršek. Ravenski gasilci imajo sicer na voljo vrhunsko opremo za potrebe zaščite in reševanja, vendar se stiskajo v 70 let starih, dotrajanih prostorih. Intervencijska vozila so nagnetena v tesnih garažah, zato bi bilo nujno pričeti z gradnjo novega, sodobnega gasilskega doma.
Poveljnik Civilne zaščite občine Ravne na Koroškem Branko Kaker je na delovnem kosilu Žanu Mahniču v pogovoru izpostavil, da se soočajo s pomanjkanjem moštva in specializiranih kadrov, ki jih potrebujejo predvsem ob večjih naravnih nesrečah, kot sta bili v zadnjem času žled in velike poplave. Kaker je dejal, da vodstvo Civilne zaščite na državnem nivoju ne prisluhne lokalnim poveljnikom, ki veliko bolje poznajo razmere, zato je odzivnost slaba, še posebej ob vsakoletnih nalivih, voda vedno poplavlja na istih mestih, preventivnih ukrepov pa ni, vodotoki so neočiščeni. Pereča je tudi stopnja varnosti na Koroškem, ki se je po ukinitivi Policijske uprave občutno poslabšala, več neraziskanih primerov, prav tako pa na Koroškem ni več nobenega funkcionalnega vojaškega objekta, vojaki pa se tako vozijo na delo drugam. Pogovoru je sledil še ogled gasilskega doma PGD Kotlje, ki za daleč naokrog velja za vzorčen primer urejenosti in opremljenosti.
Poslanec SDS Žan Mahnič je v pogovorih z različnimi sogovorniki izpostavil, da bo problematike, s katerimi se na Koroškem soočajo izpostavil na ustreznih sejah delovnih teles v Državnem zboru oz. da bo v primerih, ko bo to mogoče, na Vlado RS naslovil poslanska vprašanja. Poslanec se je sicer zavzel za izgradnjo ustrezne infrastrukture, pri čemer je poudaril pomen izgradnje 3.razvojne osi, predstavnikom gasilcev in civilne zaščite pa se je zahvalil za požrtvovalno delo, ki ga opravljajo v časih naravnih in drugih nesreč, pa tudi sicer.
Žan Mahnič, ki je sicer tudi predsednik Slovenske demokratske mladine, je ob koncu delovnega obiska prisostvoval še ustanovitvi lokalnega odbora SDM Ravne na Koroškem, katerega predsednica je postala Meta Kajžer. Žan Mahnič je vesel, da se tudi med mladimi krepi zavedanje, da je v družbi potrebna njihova politična aktivnost, nastali odbor SDM pa bo z različnimi aktivnostmi poskušal iz apatije prebuditi čim več mladih, kot prioriteto pa so si zastavili tudi boljše medgeneracijsko povezovanje.
