Koprski župan Popovič o II. tiru včeraj tako, danes drugače

Boris Popovič, župan mestne občine Koper je še dobra dva meseca nazaj (april 2017) v Državnem svetu izrazito in jasno nasprotoval gradnji II. tira. Takrat je dejal, da je “nedopustno, da se pogovarjamo o tem, da 27 kilometrov železnice stane 1,4 milijarde evrov oziroma po novem slabo milijardo brez DDV-ja, kot so to ugotovili strokovnjaki iz tujine. Že za slabih 420 milijonov evrov bi enotirni drugi tir lahko zgradilo podjetje, ki že deluje pri nas in ima vse potrebne reference za izgradnjo tunelov. Če dodamo še vso elektroinštalacijo, vse skupaj znese le še dodatnih 9 milijonov evrov. Še več, če bi gradili dvotirno progo, bi nas ta stala kvečjemu 20 procentov več, pa še to na račun tunelov, kar pomeni, da bi dvotirna proga stala 500 milijonov evrov,« je poudaril župan Mestne občine Koper.
 
Takrat je v razpravi tudi dejal, da ne pozna države, ki bi za 27 kilometrov nekega infrastrukturnega projekta za pomoč prosila sosednjo državo. Dodal je, da je zakon o II. tiru popolnoma nepotreben. “Ta življenjska povezava  je bila nujno potrebna že vsaj 20 let nazaj. Zgradimo jo lahko sami. Mislim, da smo dovolj sposobni in konec koncev smo suverena država. Ne poznam suverene države, ki bi za 27 km tira ali ceste prosila sosednje države za pomoč. Tega jaz ne poznam,” je poudaril koprski župan.
 
Povzetek razprave je dosegljiv tukaj.
 

Dober teden nazaj pa je Boris Popovič popolnoma spremenil stališča, ki jih je zagovarjal doslej, prav tako je ravno včeraj koprski občinski svet odpovedal podporo referendumski zahtevi o drugem tiru. In kaj se je spremenilo?
 
Premier Miro Cerar je zahteval, da se zagotovi, da bodo drugi tir gradili tako, da bo to omogočalo izgradnjo dvotirne proge. Boris Popovič je omenjeno odločitev pospremil z besedami, da je prepričan, da bo cena na razpisu precej nižja od ocenjene.  Dejal je še: “Veseli me, da se je vlada odločila projekt 2. tira končno razširiti v dvotirno železniško povezavo med Divačo in Koprom. Zelo pomembna odločitev vlade je tudi, da obstoječi tir po dograditvi dvotirne železniške povezave ukine in spremeni njegovo namembnost v kolesarsko in rekreacijsko pot, ki bo služila v turistične namene in spodbujala razvoj našega podeželja. To je bilo oz. je še, ravno zaradi tega tira, lahko rečemo zapostavljeno oz. celo odrezano od normalnega razvoja, ki ga beležijo drugi podobni kraji, ki tega problema nimajo.” Popovič je ob tem tudi izrazil zadovoljstvo, da bo razpis za izvedbo te železniške povezave javen in mednaroden in ne bosta, vsaj po zagotovilih predstavnikov ministrstva za infrastrukturo, investitor oz. soinvestitor imela nobene prednosti pri tem razpisu. Iskalo se bo najboljšega ponudnika za najnižjo ceno. Z ministrstvom smo se pogovarjali tudi glede obračunavanja dobička ali neke vrste obresti, ki naj bi bile s tem zakonom določene za sovlagatelja. Popovič je še dejal, da komaj čaka, da se delo začne.
 
Ker skuša vlada za 27 kilometrov proge plačati dobre 1, 5 milijarde evrov (kar je več kot jasno, da se bo preko tega projekta in s sredstvi davkoplačevalcev lahko še naprej napajalo omrežje) in ker ljudje več kot očitno nasprotujejo takšnemu dragemu projektu in ker je treba zbrati le še dobrih 10.000 podpisov, da bo referendum razpisan, je očitno med vladnimi vrstami zavladala panika, zato je premier Cerar oznanil, da se bosta gradila dva tira. Toda, ko je bila razprava v DZ, v zakonu, so predlagali enojni tir, prepričevali, da ni možno graditi dveh tirov, sedaj pa pravijo, da bosta dva tira. Toda, če se bo gradilo še en tir, je realno pričakovati, da bo projekt vreden 3 milijarde.
 
Ker je Boris Popovič povsem spremenil svoje prepričanje glede gradnje drugega tira, je na mestu vprašanje, kaj je pravzaprav tisto, kar je v ozadju in zaradi česar si je Popovič premislil.