Konrad Kuštrin iz sindikata Fides: Mi kot zdravniki hočemo socialno državo, socialistične ne!

Danes je potekala javna tribuna Delavske zveze, na kateri so sodelovali , in , predstavniki podjetnikov in obrtnikov , in ter podpredsednica DZ Na dobro obiskani javni tribuni z naslovom Skupaj za izhod iz krize je uvodoma podpredsednik Delavske zveze SDS Boris Doblekar pozdravil sodelujoče in izpostavil, da se Delavska zveza zavzema za socialno pravično družbo, katere temelj je konkurenčno gospodarstvo, ki hkrati omogoča solidarnost med ljudmi, med generacijami, med regijami in državami. Poudaril je, da “stavka v tej situaciji ni pravi način za reševanje krize. Verjamemo, da se bomo iz krize v državi povzpeli le ob dosledni uveljavitvi vladnih protikriznih ukrepov, ki bodo na daljši rok sanirali slovenske javne finance, posledično pa omogočili stabilno gospodarsko in socialno okolje. Če namreč ne bomo ukrepali danes, potem socialne in pravične solidarne države v prihodnosti ne bo,” je dejal Doblekar.Predsednik Odbora za finance in monetarno politiko ter poslanec mag. Andrej Šircelj je poudaril, da je položaj države danes bistveno slabši kot v letih 2008 in 2009 ter bistveno slabši kot v mesecu decembru 2011. Zaostajanje Slovenije za povprečjem Evropske unije je večje kot takrat. Konec leta 2008 je bilo 50 tisoč ljudi več zaposlenih kot danes. V javnem sektorju je bilo tedaj skoraj deset tisoč zaposlenih manj, zato pa ta potrebuje več za plače in prejemke danes. Izpostavil je, da je bil leta 2008 proračun izravnan in da se je do lanskega leta javni dolg povečal tako, da danes plačujemo 700 milijonov samo za obresti.”Naš cilj je uravnotežen proračun. Potrošnja mora biti enaka prihodkom. Temu so se zavezale praktično vse države EU,” je dejal mag. Šircelj. Vendar to, da uredimo javne finance, ni dovolj, je dodal. “Pada namreč naša konkurenčnost. Eden izmed temeljnih ciljev je zato povečati konkurenčnost. Obenem je velika težava bančni krč. Ker so banke v slabem stanju, se je izjemno zmanjšalo kreditiranje gospodarstva, tudi dobrih projektov,” je dejal. Poudaril je, da bo s tem, ko bomo imeli večjo konkurenčnost, tudi več delovnih mest in več pravic za delavce. Prepričan je, da je protikrizne ukrepe potrebno sprejeti in dodal, da se je o njih potrebno pogajati. !Ne sodijo namreč na ulice, temveč v sobe, kjer se je potrebno dogovoriti,” je zaključil mag. Šircelj.Podpredsednica Državnega zbora Romana Tomc je poudarila, da imamo socialne države lahko samo toliko, kot jo plačamo. Mnenja je, da moramo biti pri oceni, koga bodo ukrepi prizadeli, realni. “Demagogije o koncu socialne države in o razgradnji socialne držav je žal veliko. Ukrepi so narejeni zato, da bi bili selektivni in da bi najmanj prizadeli tiste, ki so v najšibkejšem položaju,” je dejala. Opozorila je, da bi imel dvig DDV, kot to predlaga opozicija, velike škodljive posledice. Vpliva namreč na kupno moč in na povišanje cen, zato je dolgoročno slab ukrep. Poudarila je, da bodo vladni ukrepi najmanj prizadeli ravno najšibkejše. “Družinski prejemki so naravnani zelo selektivno. Prizadeli bodo zgolj tiste družine, ki imajo na družinskega člana več kot 625 evrov neto prihodkov,” je dejala. Razložila je ukrepe, ki se dotikajo upokojencev in pojasnila, da se ukrepi omejujejo samo na rekreacijski oz. letni dodatek in da se v pokojnine posega samo v tistem del prejemkov, ki niso nastali kot posledica vplačil v pokojninsko blagajno. Gre za privilegije, je poudarila Romana Tomc. “Socialno državo imamo na zelo visokem nivoju. Tudi po sprejemu vladnih protikriznih ukrepov jo bomo imeli. Za kratek čas se bomo nekaterim prejemkom odpovedali, da bomo imeli spet takšno socialno državo kot jo imamo danes, ali pa še boljšo,” je dejala.Izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc je poudarila, da gospodarstvo letos vstopa že v četrto krizno leto. “Podjetja, ki so močna, so danes boljša kot pred štirimi leti. Kriza je povzročila, da se je vsaka napaka vodstva ali lastnikov ali poslovnega okolja, razgalila,” je dejala. Poudarila je, da je danes manj ljudi iz gospodarstva sposobnih prispevati v enak znesek proračun kot pred leti. “Leta 2008 je bilo v proračun vplačanih 400 milijonov evrov več kot danes, izdatki pa so se v enakem obdobju povečali za 1,4 milijarde,” je izpostavila. Dejala je, da so pred dnevi poslali poziv javnemu sektorju, da pristopi k reševanju problemov in k varčevanju. “Da za nekaj časa stopimo nižje in da nato ustvarimo zdravo podlago za gospodarstvo. Naši pozivi so: davčna razbremenitev gospodarstva, sodobnejši trg dela, administrativna razbremenitev in pravna država,” je dejala. Pravna varnost je pomembna za delovanje gospodarstva, saj pravni spori pri nas potekajo več kot trikrat krat dlje kot v Nemčiji, je še poudarila.Predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Štefan Grosar je dejal, da nekaterim sindikalnim voditeljem očitno ni jasno, da je potrebno v državi najprej ustvariti, šele nato se lahko deli. Dejal je, da že dvajset let gradimo sistem, ki naj bi omogočal dostojno življenje, v resnici pa smo državo pripeljali na rob propada. “Mi od države ne zahtevamo denarja, zahtevamo pa normalno poslovno okolje,” je dejal in dodal, da bo država morala ugrizniti v kislo jabolko, ki se ji reče plačilna nedisciplina. Siva ekonomija je namreč problem, je dejal. Poudaril je, da še v socializmu ni bilo toliko pravic kot jih imajo zaposleni danes. Prepričan je, da je vlada protikriznimi ukrepi naredila prvi korak in nakazala rešitve za naprej. “Uresničili so to, kar so obljubili,” je dejal Grosar.Generalni sekretar Obrtne zbornice Slovenije Dušan Krajnik je poudaril, da je v zadnjih treh letih skoraj sedemnajst tisoč članic in članov OZS zaprlo svoja podjetja in da je skoraj štirideset tisoč ljudi, ki so jih ti zaposlovali, odšlo na zavod za zaposlovanje. Pogoji gospodarjenja so bili po njegovem namreč izjemno kruto spremenjeni. “Ukrepe je potrebno sprejeti. Sedaj je potrebno stisniti zobe in reči bobu bob. Slovensko gospodarstvo je skoraj na kolenih,” je dejal.Predstavnik sindikata Fides Konrad Kuštrin je povedal, da zdravniki predstavljajo tri odstotke javnih uslužbencev. Dejal je, da se v zdravstvu soočajo z latentno krizo prav za prav zadnjih dvajset let. “Vemo, da je naš prispevek k reševanju krize lahko pomemben. Stavki se nismo pridružili, ker je stavka na mestu, ko se izčrpajo vse možnosti. Mi smo se odločili, da se bomo pogajali. Mi kot zdravniki hočemo socialno državo, socialistične pa nočemo,” je dejal Kuštrin.Zdenko Lorber iz Slovenske zveze sindikatov Alternativa je dejal, da delavci in sindikati niso krivi za stanje, v katerem se Slovenija nahaja danes. Prepričan je, da je za to kriv pohlep bančnega sektorja. “Zavedanje, kje Slovenija danes je, se tiče vseh nas. Na prvo žogo je možno o vseh ukrepih nekaj reči. Če pa smo realni, ugotovimo, da ne posegajo v družino, ki ima do 2500 evrov prihodkov,” je dejal in se vprašal, sli se da s tem živeti. Prepričan je, da ja. Sicer pa je obsodil vse demagoške sodbe, ki jih danes pogosto slišimo in poudaril, da zveza sindikatov Alternativa v stavki javnega sektorja ne sodeluje.Slavko Pungeršič iz sindikata Solidarnost je poudaril, da se njihov sindikat stavki ni pridružil. Razložil je, da jo do neke mere razumejo in da je legitimna, saj se še nikoli doslej v javnem sektorju niso dogajale tako radikalne spremembe. “Ko pa pogledamo stanje v državi, ugotovimo, da več kot pridelamo, ne moremo porabiti,” je dejal. Mnenja je, da je management v javnem sektorju popolnoma odpovedal. “V realnem sektorju se ne more zgoditi, da bi management podpiral stavko. Da stavko podpirajo ravnatelji, rektorji in direktorji policije pa je nezaslišano,” je dejal. Vlado in sindikate v javnem sektorju je še pozval k pogajanjem in nadaljnjim pogovorom.Lastnik uspešnega podjetja Pekarna Blatnik Tomaž Blatnik je ob zaključku povedal, da njegovo podjetje zaposluje 250 ljudi in dodal, da po njegovem v Sloveniji krize ni. Razložil namreč je, da kljub temu, da bi želel zaposliti nove delavce, jih v Sloveniji ne dobi. Poudaril je še pomen zelene energije in ekološkega podjetništva.