Kongres SD zasuk nazaj

Največji dosežek kongresa SD je izvolitev Mirana Potrča za podpredsednika. Na tem mestu smo želeli vsebinsko oceniti pravkar minuli kongres naše politične konkurence. Žal to ne bo mogoče, saj je bil ta kongres vsaj po tem, kar so o njem poročali mediji, dogodek brez vsebine. Tako je v ospredju ostala bitka za funkcije, ki se je končala s paktom med dvema najortodoksnejšima frakcijama v stranki. Eno pooseblja človek, ki je bil dlje časa na oblasti brez volitev kot z njimi. Pravzaprav je edini tak še aktivni politik na Slovenskem. Miran Potrč, ki je bil na kongresu izvoljen za podpredsednika, predstavlja trdo jedro SD, ki s težavo skriva svoje navdušenje nad nekdanjim totalitarnim enopartijskim režimom. Vendar ga vsaj poskuša. Drugo ortodoksno frakcijo predstavlja podmladek SD, ki je na kongresu prav tako dobil podpredsednika Patricka Vlačiča in glavnega tajnika Uroša Jauševca, ki drži roko nad USB ključki s kadrovskimi predlogi. Oni svojega navdušenja nad nekdanjim totalitarnim režimom ne skrivajo. V izrazih svojega navdušenja nad njim in zločinci, ki so ga vodili, večkratno prekašajo svoje vzornike. Zato rdeča barva, ki je ponovno postala prevladujoča v logotipu SD, simbolno označuje zasuk stranke nazaj proti letu 1945. SD tako vse bolj postaja stranka, ki pod krinko govoričenja o konsenzualni politiki drsi nazaj v ekskluzivizem in preko izkoriščanja oblastnih vzvodov v odstranjevanje in zatiranje drugače mislečih.

Besede predsednika SD Boruta Pahorja, da bo kljub odporom vztrajal pri konsenzualni politiki, so namreč v popolnem neskladju z realnostjo. Kje pa je ta politika, g. Pahor? Zakaj opozicija v nasprotju s prakso v prejšnjem mandatu ne more predlagati nadzornikov v državnih podjetjih? Zakaj se kot po tekočem traku najprej medijsko oblatijo, nato pa zamenjujejo ljudje po državnih podjetjih, ne da bi jim bila dokazana kakršnakoli krivda? Ali vlada drži obljubo o usklajevanju protikriznih in razvojnih ukrepov? Po tistem prvem osnutku varčevalnih ukrepov, na katerega je SDS odgovorila z mnogimi dodatnimi predlogi, nismo dobili nobenega več. Tudi sestanka partnerskega sveta ni bilo še nobenega. Zakone, ki jih je za ublažitev krize predlagala opozicija, vladna večina po tekočem traku zavrača. Razvojnih ukrepov niti nismo mogli usklajevati, ker vlada ni predlagala še nobenega.

Borut Pahor je na kongresu SD dejal, da vlada sprejema učinkovite ukrepe za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest. Dejstva pa pravijo, da odkar je nastopila njihova vlada, je delo izgubilo skoraj 15.000 ljudi. Vsaj za polovico bi bila ta številka lahko manjša, če vlada ne bi zamujala s protikriznimi ukrepi in če bi podprla predlagani paket SDS v decembru. Kaj šele bo, ko naj bi izvedli »skoraj zgodovinske« reforme, o katerih je prav tako govoril Pahor na kongresu, ne da bi omenil vsaj eno samo konkretnost. Bojimo se, da bo takrat število brezposelnih krepko preseglo številko 100.000. Bomo videli, ali bodo v tem primeru Svobodni sindikati na ulicah mahali z zastavami iste barve, kakršno je SD ponovno uvedla v svoj logotip?

P.S.: Kongres SD smo želeli spremljati tudi preko domače spletne strani SD. Žal na njej do 21.30 ure ni bilo nobene novice o kongresu, kaj šele neposrednega prenosa. SD tega neposrednega medija ne potrebuje, saj ve, da bo dovolj njej naklonjenih novinarjev in komentatorjev o kongresu poročalo lepše, kot pa je v resnici bilo.