V duhu slovenske kulture in narodnega ponosa je potekal kongres Kulturnega foruma Slovenske demokratske stranke, kjer so se zbrali posamezniki aktivni na kulturnem področju, polni idej in in motivacije ter kulturni ustvarjalci, ki poudarjajo pomen narodne identitete in tradicije.
Na dogodku so bili prisotni generalni sekretar SDS mag. Borut Dolanc, predsednica Krščanskega foruma SDS Monika Gregorčič, predsednik Slovenske demokratske mladine Luka Simonič, predsednica Ženskega odbora SDS Alenka Jeraj, poslanka SDS v Državnem zboru RS Alenka Helbl ter dvakratni minister za kulturo dr. Vasko Simoniti. Seveda pa je bil med govorci tudi predsednik SDS Janez Janša. Kongres se je pričel s kulturno-umetniškim programom, ki ga je pripravila vokalna skupina Elinor, poleg nje pa je svoj prispevek dodal dramski igralec, pesnik in velik domoljub Tone Kuntner. Njihov nastop je bil posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku in poudaril vlogo kulture kot temelja narodovega obstoja. V nagovorih govorcev se je večkrat izpostavila misel, da je narodna kultura tisti ključni dejavnik, ki je skozi zgodovino ohranjal slovensko identiteto in omogočil osamosvojitev Slovenije.
SDS v Sloveniji pogosto poudarja pomen kulture kot vezivnega tkiva narodne zavesti, ki je v sodobnem času, v primežu globalizacije in ideoloških bojev, še posebej ogrožena. Dr. Vasko Simoniti, ki je v svoji ministrski karieri večkrat zagovarjal konservativnejši pogled na kulturno politiko, je poudaril, da je potrebno kulturo vrniti kulturnikom ter jo varovati pred ideološkimi interpretacijami, ki jo oddaljujejo od njenega bistva – utrjevanja nacionalne zavesti in ohranjanja slovenske samobitnosti. Kulturni forum SDS je tako ponovno potrdil svojo zavezanost slovenski kulturni dediščini, domoljubju ter obrambi vrednot, ki so skozi stoletja oblikovale slovenski narod. Kultura ni zgolj umetnost, temveč tudi zgodovina, jezik in identiteta – in prav v tem duhu so udeleženci kongresa izrazili potrebo po njenem ohranjanju in krepitvi. Janez Janša je v nagovoru dejal: " Z zbiranjem podpisov, ki smo jih potrebovali 2500 in jih z lahkoto zbrali še več, kaže na iritiranost ljudi, in ne kaže le na vrh ledene gore, temveč gmoto, ki se skriva pod površjem. Zaradi vsega tega, je poživitev kulturnega foruma, prišla v pravem času. Veliko dela bo, že s tem, da se kvalitetna slovenska kultura in umetnost zbere in potegne iz anonimnosti. Vsak, ki kaže potenciale pristne slovenske kulture, se ga potiska v ozadje....Danes velikokrat slišimo besedo kulturnik kot zmerljivko, kot nekaj kar označuje anti kulturo. Tej besedi bo potrebno vrnit izvoren pomen."
Kongres se je pričel s kulturno-umetniškim programom, ki ga je pripravila vokalna skupina Elinor, poleg nje pa je svoj prispevek dodal dramski igralec, pesnik in velik domoljub Tone Kuntner. Njihov nastop je bil posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku in poudaril vlogo kulture kot temelja narodovega obstoja. V nagovorih govorcev se je večkrat izpostavila misel, da je narodna kultura tisti ključni dejavnik, ki je skozi zgodovino ohranjal slovensko identiteto in omogočil osamosvojitev Slovenije.
Vodenje kulturnega foruma je zaupano Dr. Ignaciji Fridl Jarc
Dr. Ignacija Fridl Jarc je v svojem nagovoru na kongresu Kulturnega foruma SDS ob izvolitvi za predsednico izrazila hvaležnost za izkazano zaupanje. Poudarila je, da je temelj kulture v najširšem pomenu besede spoštovanje človeškega dostojanstva, zato moramo kulturo razumeti ne le kot kulturo ustvarjanja in védenja, ampak tudi kot kulturo vedênja, torej pustiti pravico do biti, ustvarjati in govoriti slehernemu posamezniku. Poudarila je, da je podlaga za delovanje Kulturnega foruma SDS zapisana že v Nacionalnem programu za kulturo 2022–2029, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, ko ga je vodil dr. Vasko Simoniti, potrdila Vlada Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše in sprejel Državni zbor Republike Slovenije 22. februarja 2022. Ta program je že nastajal v času, ko je epidemija Covid-19 izzvenevala, zato so v njem upoštevana tako dodatna sredstva za kulturo iz Načrta za okrevanje in odpornost kakor tudi načrt nove evropske kohezijske perspektive, prav tako pa upošteva tudi nove pogoje in izkušnje, v katerih se je znašla celotna družba, zato daje prednost digitalizaciji kulturnega sektorja in vsebin, njegovi decentralizaciji, vzpostavitvi ustreznih infrastrukturnih pogojev in vključevanju čim večjega števila prebivalstva v kulturno ustvarjanje. Že beseda nacionalni v naslovu resolucije izpostavlja, da bo predmet našega zanimanja slovenska kultura, ki pa se, to je treba poudariti, ne konča na geografskih mejah Republike Slovenije, ampak jo moramo razumeti v kontekstu enotnega slovenskega kulturnega prostora, torej je treba omogočiti pravico do kulturnega delovanja in udejstvovanja tudi vsem Slovencem v zamejstvu in po svetu. Obenem nas izraz nacionalni program za kulturo zavezuje, da se sprašujemo o vlogi slovenske kulture za krepitev naše narodne identitete v preteklosti, sedanjosti in tudi prihodnosti. Iz osebne izkušnje ugotavlja, da med mladimi ni želje po študiju slovenoslovja, zato se je treba vprašati, kaj smo storili narobe, da smo prav v času samostojne države, s katero naj bi bila slovenski jezik in slovenska kultura najbolj zaščitena in v središču naše pozornosti, prišli do takega stanja. Na osnovi teh ugotovitev je treba zastaviti načrte za krepitev slovenske kulture kot zgodovinskega temelja za oblikovanje slovenske narodne zavesti, tudi v prihodnje.
Slovenska demokratska stranka pogosto poudarja pomen kulture kot vezivnega tkiva narodne zavesti, ki je v sodobnem času, v primežu globalizacije in ideoloških bojev, še posebej ogrožena. Dr. Vasko Simoniti, ki je v svoji ministrski karieri večkrat zagovarjal konservativnejši pogled na kulturno politiko, je poudaril, da je potrebno kulturo vrniti kulturnikom ter jo varovati pred ideološkimi interpretacijami, ki jo oddaljujejo od njenega bistva – utrjevanja nacionalne zavesti in ohranjanja slovenske samobitnosti. Kulturni forum SDS je tako ponovno potrdil svojo zavezanost slovenski kulturni dediščini, domoljubju ter obrambi vrednot, ki so skozi stoletja oblikovale slovenski narod. Kultura ni zgolj umetnost, temveč tudi zgodovina, jezik in identiteta – in prav v tem duhu so udeleženci kongresa izrazili potrebo po njenem ohranjanju in krepitvi.
