Krščanski forum naj postane osrednji prostor in mehanizem, preko katerega se kristjani družbeno aktiviramo v delovanju za skupno dobro.
V petek 20. decembra je v Zavodu Antona Martina Slomška v Mariboru potekal 7. kongres Krščanskega foruma SDS, ki je bil hkrati volilni kongres na katerem je bilo izvoljeno novo vodstvo in sprejeta resolucija z naslovom »Krščanski forum naj postane osrednji prostor in mehanizem, preko katerega se kristjani družbeno aktiviramo v delovanju za skupno dobro«
Prisotne je uvodoma nagovoril predsednik SDS Janez Janša, duhovno misel pa je zbranim namenil Božo Rustja duhovnik, urednik revije Ognjišče, tiskovni predstavnik Škofije Koper in avtor številnih knjig z zgodbami za dušo.
Kongresa so se udeležili podpredsednica Sveta SDS Teja Jelina, generalni sekretar SDS Mag. Borut Dolanc, poslanci SDS v Državnem zboru RS Jože Jelen, Jožef Lenart in Alenka Helbl, predsednica KSS Mojca Škrinjar, predsednik SDM Luka Simonič, predsednik strokovnega sveta za gospodarstvo pri SDS, Zdravko Počivalšek, predsednik MO Maribor Franc Kangler inmnogi drugi. Dogajanje na Kongresu so s čudovitimi pevskimi nastopi popestrili vokalna skupina Elinor.
Janez Janša, predsednik SDS, je v pozdravnem nagovoru izrazil veselje nad tem, da Krščanski forum SDS živi in da verjame, da bo v prihodnje še bolj aktiven. »Če kdaj, potem danes slovenska družba potrebuje politično aktivnega kristjana.«
Predsednik SDS Janez Janša je spomnil na ustanovni kongres pred 30-imi leti. »Vsi, ki smo se ga udeležili, smo na koncu dejali, vredno je bilo priti. Po njegovih besedah je ravno nastanek krščanskega foruma omogočil, da je nastala Koalicija Slovenja, ko smo se najprej povezali z SKD in nato z Novo Slovenijo. »Ravno tisti čas je bil najboljši za obe stranki. Ni šlo na račun enega na bolje pri drugemu, ampak smo oboji napredovali, ker so ljudje začutili, da iz tega povezovanja nastaja neka nova realnost. Temu pričajo volilni rezultati. Vedno, ko je prihajalo do strahov, kdo bo v čigavi senci, so bili rezultati slabši«, je še dodal. Poudari, da je v temelju Slovenije krščanstvo globoko prisotno. Omeni, da imamo v Sloveniji
po površini največ cerkva v Evropski uniji – celo več kot na Poljskem. To nas utrjuje kot narod s trdnimi koreninami in zvestobo naši dediščini. V času, ko je bil slovenski narod v veliki meri enoten, v smislu boja za samostojnost, politika pa usodno razdeljena, je bilo slovensko krščanstvo stoodstotno na strani slovenske osamosvojitve. Simbolni dokaz tega je blagoslovitev lipe s strani takratnega nadškofa dr. Lojdija Šuštarja. Blagoslov je bil vključen v scenarij osrednje prireditve ob osamosvojitvi Slovenije, kar je bilo simbolno priznanje vloge, ki jo je slovensko krščanstvo odigralo pri postavljanju temeljev slovenske državnosti in samostojnosti.
Bolj kot kadarkoli, smo danes priča krizi moralnih vrednot. Ljudem s krščanskimi vrednotami je jasno, kako globoko v moralni krizi se je znašla Slovenija, še več, prišli smo do točke, ko se jemlje tudi besedo, svobodo govora. Kristijan, kot odgovoren državljan, ne sme stati križem rok.
Janez Janša se je zahvalil dosedanjemu vodstvu in zaželel pogumno in vztrajno delovanje novemu vodstvu, da utemelji vrednote, na katerih smo nastali.
Duhovno misel na kongresu je z zbranimi delil Božo Rustja. Izpostavi, da ima Božični praznik poseben čar in tudi posebno ime. Najlepša želja je, da se Bog prihaja rojevati v jasli. Jasli so simbol nečesa prvinskega, morda tudi najbolj nizkega v nas, in Kristus nam je blizu tudi tam, kjer nas je sram, kjer smo šibki, prihaja tudi v našo slabotnost, da bi nas od tam odpeljal. Značilnost jaslic je, da so se rodile kot šola zmernost. Jaslice so nastale zato, da bi nas usmerile k tistemu, kar je pomembno: k Bogu, ki prihaja, da bi prebival med nami. Zato je pomembno zreti v jaslice, ker nam pomagajo razumeti, kaj je pomembno: temeljni odnosi, kot je družina, Jezus Jožef in Marija, ter ljube osebe, ki jih predstavljajo pastirji. Osebe so pred stvarmi. Mi pa velikokrat postavimo stvari pred osebe.
V nadaljevanju kongresa je podal poročilo o minulem delu dosedanji predsednik Dejan Škvarč in predsednica nadzorne komisije Ksenija Sever.
Zadnji kongres je bil leta 2021 zaznamovan s Covidom, ki je trajal potem še dobro leto. Takratni Kongres je bil izveden preko videokonference Zooma, zato so člani KrF veseli in hvaležen, da lahko tokratni 7. kongres spremljajo v živo z bogatim programom in sveto mašo za domovino, ki je sledila po zaključku uradnega dela 7. kongresa KrF SDS. Slednje je izpostavil Dejan Škvarc, ki je vodil KrF v mandatu 2021 do 2024 v svojem poročilu za minulo delo. Nanizal je tudi pomembnejše aktivnosti foruma v tem obdobju. Po podanih poročilih so potekale predstavitve kandidatov za novo vodstvo KrF SDS.
Za predsednico je kandidirala in bila izvoljena Monika Gregorčič, ki je ob svoji predstavitvi izpostavila, kaj njej osebno pomeni vera in kako vidi poslanstvo Krščanskega foruma, v zavedanju in širjenju krščanskih vrednot v družbi. Sledila je predstavitev 18 kandidatk in kandidatov za člane IO KrF SDS in predstavitev 5. članov za organe nadzorne komisije.
IO KrF SDS 2024-2024
Nadzorni odbor za mandatno obdobje 2024-2028
Na kongresu je bila predstavljena Resolucija in predlog programa dela KrF SDS v novem mandatnem obdobju.
PREDLOG RESOLUCIJE
1.
Izhajajoč iz krščanskih vrednost, ki predstavljajo vrednotne temelje slovenskega naroda in evropske civilizacije, predstavlja Krščanski forum prostor razširjenega političnega delovanja, ki kristjanom omogoča, da se družbeno aktivirajo in da s svojim do sedaj neizkoriščenim potencialom vplivajo in sooblikujejo družbeno dogajanje.
2.
Poslanstvo Krščanskega foruma je v zavedanju in širjenju krščanskih vrednot v družbi. Krščanstvo je odločilno prispevalo k oblikovanju evropske identitete. Podoba Evrope v verskem, duhovnem, kulturnem in vrednostnem pomenu je podoba krščanstva. Današnja evropska civilizacija kot ena najbolj razvitih in naprednih družb, sloni na krščanski tradiciji. 12 zvezd na evropski zastavi izhaja iz Marijinega venca, ne iz števila držav, kot se je govorilo ob vstopanju Slovenije v Evropsko unijo.
In del te Evrope je tudi Slovenija, ne le geografsko, temveč tudi zgodovinsko, kulturno in politično.
3.
Slovenija se je leta 2007 kot polnopravna članica Evropske unije vrnila v jedro evropske civilizacije. V obdobju skoraj polstoletne prisilne politične ločitve od svojih korenin pa slovenski narod kljub pritiskom ni opustil krščanske tradicije. Nasprotno, opora, ki jo je našel v krščanstvu, je Slovencem pomagala preživeti najtežje preizkušnje in iz njih črpati moč za uresničitev osamosvojitvenih sanj. Ko se je oblikovalo vrednotno središče slovenskega naroda v času slovenske pomladi, osamosvojitve, vojne za Slovenijo in prizadevanj za mednarodno priznanje, sta slovenska cerkev in krščanstvo veliko prispevala.
Rane polpretekle zgodovine še niso povsem zaceljene, a tu so že nove preizkušnje. Družbena dogajanja v državi in po svetu nas kristjane pozivajo,
- da se aktiviramo glasneje, bolj jasno, pogumno in odločno,
- da ohranimo in zavarujemo dosežke naše civilizacije,
- da ob spoštovanju tradicije oblikujemo družbo s trdnim krščanskim vrednostnim sistemom tudi za prihodnje generacije,
- da ohranimo in krepimo spoštovanje človekovega življenja in dostojanstva, svobodo in mir, demokracijo, vladavino prava in enakopravnost ter našo narodno identiteto,
- da prispevamo k bogatitvi, rasti in razvoju slovenske kulture in slovenskega jezika.
4.
Krščanski forum naj postane osrednji prostor in mehanizem, preko katerega se kristjani družbeno aktiviramo v delovanju za skupno dobro. Naše poslanstvo in moč se bo krepilo tudi preko povezovanja in sodelovanja s kristjani iz drugih demokratičnih strank. demokratičnih strank doma in v tujini.
PREDLOG TERENSKIH AKTIVNOSTI
- USTANOVITEV REGIJSKIH ODBOROV KrF SDS IN S TEM KREPITEV ČLANSTVA KRF SDS
JAVNE RAZPRAVE IN POGOVORNA OMIZJA
- Vzgoja otroka za odpornost proti ideologiji LGBTQIA+
- Vzgoja za solidarnost
- Gojenje socialne občutljivosti eno bistvenih prvin krščanskega razumevanja družbe.
- Pomena slovenstva, oplemenitenega s svetovljanstvom.
- Kristjan, bodi politično aktiven
- Kaj je bila komunistična doba, in kaj naj bi bilo moderno življenje v demokraciji
- Duhovna spodbuda
- Razumeti pomen evharistije
- TRADICIONALNO; SVETE MAŠE ZA DOMOVINO - JUNIJ IN DECEMBER V VSEH SLOVENSKIH REGIJAH SDS
- TRADICIONALNA SVETA MAŠA NA SVEČNICO
- OBELEŽEVANJE KRŠČANSKIH PRAZNIKOV
- SODELOVANJE S KARITATIVNIMI ORGANIZACIJAMI
- PISNO IN USTNO IZRAŽANJE ČLANOV FORUMA NA AKTUALNE POLITIČNE ZADEVE
- SODELOVANJE Z VERSKIM TISKOM
- SODELOVANJE PRI PRIPRAVI LETNIH TEŽIŠČNIH AKTIVNOSTI SDS
Na kongresu so prvič imenovali častno predsednico KrF SDS, to čast pa je prejela Vida Vrhnjak Duler.
Najprej mora biti spomin, nato beseda, da ne postanemo anonimni, ampak pričevalci časa, ki nas je zaznamoval, pravi gospa Vida Duler Vrhnjak.
Vida je bila rojena v ugledni Vrhnjakovi družini v Pamečah pri Slovenj Gradcu. Družina Vrhnjak je pripoved o moči preživetja po hudih udarcih, ki jih je krščanski družini prizadel nacistični in zlasti komunistični režim. Oče je bil ubit, mama pa kljub temu, kot izobražena ženska, ni več dobila službe v učiteljišču. Otroci so bili v času šolanja šikanirani in prikrajšani za mnoge ugodnosti, hudo so občutili razliko med sabo in otroki borčevskih staršev. Kljub temu so se izšolali in si poiskali zaposlitve. Posledice vojnih in povojnih grozot so jih zaznamovale za vse življenje.
Vida je šla po očetovih stopinjah. Doštudirala je gozdarstvo, si z možem Lojzem ustvarila družino in bila zelo vestna v službi. Podpirala je razvoj demokracije, padec režima in nastanek samostojne Slovenije. Dejavno se je vključila v iskanje resnice in večnega miru za tisoče okrutno pobitih na morišču v Žančanih pri Slovenj Gradcu.
Nenehno jo je obremenjevalo sočutje do svojcev od komunistov pobitih občanov, ki niso vredni javnega spomina. Kot takrat članica Slovenskih krščanskih demokratov je bila izvoljena v mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec za mandat 1994–1998. Velika reklama za proslavo triumfa ob 50. obletnici zmage nad nacizmom jo je spodbudila, da je na seji MS marca 1995 podala predlog za imenovanje komisije za nedokumentirana smrtna izginotja oseb med vojno in po njej v Mestni občini Slovenj Gradec. Predlog je bil sprejet. Vida je bila v komisijo. Na prvi seji komisije so odreki sodelovanje večinoma vsi.
Vida je prostovoljno prevzela vse tajniške posle. Do praznika Mestne občine 19. septembra 1997, ko mesto praznuje naziv mesto glasnik miru, naj bi bil postavljen na pokopališču spomenik z imeni vseh zamolčanih žrtev komunizma. Pred tem je bilo v proračunu v ta namen namenjenih 2,5 milijona tolarjev, naročena izdelava spomenika in že narejen temelj na pokopališču. Vidina komisija je že pri svojcih zbrala podatke na predpisanih popisnih listih za 162 oseb.
Na pritisk območnega ZB in Združenja mobilizirancev je župan sklical konec avgusta 1997 usklajevalni sestanek njihovih predstavnikov in članov komisije za poboje, ki so svoje delo do takrat že zaključili. Protest proti spomeniku je uspel, vse žrtve, zbrane na seznamu, pa so označili za okupatorjeve sodelavce in izdajalce z grožnjo, da bodo razbili spomenik. Kritike in groženj je bil deležen zgodovinar Linasi, največ zmerljivk pa je bilo namenjenih Vidi.
A Vida ni odnehala. V njej se je vzbudilo usmiljenje in dolžnost, da svojcem in javnosti vrne zamolčana imena pobitih. In Vida je to zmogla 19. 9. 1990 s spominsko ploščo na cerkvi svete Elizabete v Slovenj Gradcu. 17. oktobra 2004 je javno in slovesno blagoslovil spominsko ploščo (z 133 imeni žrtev revolucije) mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej.
A Vidin boj za civiliziran pokop žrtev traja še danes.
Vida je oseba, ki navdihuje in s svojim življenjskim slogom spodbuja k posnemanju ali pa preprosto samo k občudovanju. Spoštovana Vida, ponosni smo na vas in iskreno hvaležni, da vas imamo.
Po kongresu je sledila sveta maša za domovino, ki jo je vodil duhovnik Klemen Gartner. Mašne speve so s čudovitimi glasovi zapela dekleta iz vokalne skupine Vox Angelika.
Posebej ponosni smo na mlade, ki so aktivno sodelovali tako na kongresu kot pri sveti maši. Njihova predanost in energija so ogrele srca vseh prisotnih ter nas navdihnile za prihodnje izzive. Takšni dogodki nas opomnijo na moč vere, skupnosti in vrednot, ki nas povezujejo.
Iskrena hvala vsem, ki ste prispevali k uspehu tega čudovitega dogodka. Naša vera živi – skozi vsakega izmed nas.
