Kongres EPP v Bonnu obsodil poveličevanje komunizma v Sloveniji

Trinajst evropskih predsednikov vlad oziroma držav članic, med njimi tudi Angela Merkel, François Fillon, Fredrik Reinfeldt, Jean-Claude Juncker, predsedniki evropskih institucij Jerzy Buzek, Herman Van Rompuy in Jose Manuel Barroso, je v družbi s 1500 delegati iz sestrskih strank politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) na dvodnevnem kongresu izvolilo novo vodstvo Evropske ljudske stranke. Vzporedno s tem so delegati sprejeli ključne dokumente, ki bodo oblikovali smernice prihodnjega delovanja te politične družine v Evropi. Prisotni delegati so poleg nosilnega manifesta »Socialno tržno gospodarstvo« sprejeli tudi nekaj pomembnih političnih dokumentov. Soglasno so podprli resolucijo, ki obsoja nekritično podporo simbolom oziroma posameznikom nekdanjih represivnih režimov in ostro obsodili podelitev državnega priznanja Tomažu Ertlu s strani predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka. Ob tem so navedli, da je UDBA v Sloveniji pomenila to, kar je bil Stasi v Vzhodni Nemčiji ali Securitate v Romuniji.

Resolucija med drugim tudi poudarja, da je čas demokratičnih sprememb pred 20. leti zelo pomemben za ohranjanje spomina na zgodovinsko resnico, demokratično perspektivo in demokratično kulturo v Evropi. Obenem izraža zaprepadenost nad dejstvom, da nekatere, predvsem levo-sredinske vlade v Evropi, niso dale zadostnega poudarka praznovanju obletnice demokratičnih sprememb.

Evropski voditelji so tudi obsodili sistematično spodbujanje oboževanja komunističnih diktatorjev v nekaterih državah članicah EU (in pri tem kot primer navedli poimenovanje ulice v slovenski prestolnici po vodji komunističnega režima maršalu Josipu Brozu Titu). V resoluciji so kot razlog za zaskrbljenost navedli predvsem to, da pri tem ne gre za manjše skupine, ampak za lokalne in nacionalne vlade, ki oživljajo komunistične simbole in se ne ozirajo na številne proteste demokratične civilne družbe.

Kongres največje evropske politične stranke tudi močno obžaluje, da tovrstna dejanja dodatno poveličujejo težke kršitve človekovih pravic, kar predstavlja še posebej negativno sporočilo domači in mednarodni javnosti, kot tudi mlajšim generacijam, saj takšna dejanja, ne samo da potvarjajo zgodovino in ustvarjajo razlike v družbi, temveč tudi dajejo slab zgled mlajšim generacijam in upočasnjujejo celjenje ran v družbah, ki zaključujejo tranzicijo v demokracijo.

Soglasen sprejem omenjene resolucije priča o občutljivosti najmočnejše politične sile v Evropi na kršitve uveljavljenih demokratičnih standardov in vrednot. Kršitve temeljnih načel v eni od članic predstavljajo alarm za celotno skupnost. To je zagotovo eno pomembnejših sporočil tokratnega kongresa EPP, posledično pa tudi pomembna pridobitev članstva Slovenije v Evropski uniji.

V priponki na desni strani lahko najdete resolucijo o totalitarnih režimih v angleškem in slovenski jeziku.

Vse resolucije sprejete na kongresu EPP so dostope na tej povezavi:
http://www.eppbonn2009.eu/content.php?hmID=1841