Konflikt interesov in vzpostavljanje policijske države
sreda, 7. 9. 2011Ministrica Katarina Kresal bi v normalni demokratični državi morala odstopiti že zdavnaj. Ministrstvo je pod njenim vodstvom v aferi Baričevič očitno dalj časa grobo zavajalo javnost, saj se je po spletni objavi izvidov avtopsije zlorabljenih bullmastifov izkazalo, da dva sploh nista bila evtanazirana s strani veterinarja, kot so trdili na MNZ, ampak so bili vsi po vrsti ustreljeni. Odstopiti bi morala že zdavnaj tudi zato, da bi o aferi Baričevič in najemu stavbe NPU po predložitvi dokazov o njenem (prvotno zanikanem…) poznanstvu z najemodajalcem omogočila nesporno nevtralno preiskavo. Gre pač za politično odgovornost. Kakšna je evropska politična kultura se je nazorno pokazalo v Švici, kjer je ministrica Koopova pred leti odstopila zgolj zato, da je bila s tem omogočena nesporno nevtralna preiskava indicev, da bi se njen mož lahko okoristil z nekimi za javnost zaupnimi informacijami. V Sloveniji pa ni šlo zgolj za indice, pač pa verodostojne dokumente oziroma dejstva.
Ministrica Katarina Kresal je odstopila šele zaradi negativne ocene nadzornih institucij, pri čemer je piko na i dodala Komisija za preprečevanje korupcije, ki jo vodi nekdanji državni sekretar na MNZ v času ministrice Katarine Kresal mag. Zoran Klemenčič. V zvezi s spornim najemom stavbe NPU v času ministrice Katarine Kresal je komisija ugotovila korupcijo in opozorila na konflikt interesov. Pri ravnanju ministrice, ki je tudi predsednica LDS, je po ugotovitvah institucij šlo za kršitev Strategije upravljanja z nepremičninami, pri čemer je prišlo tako do opustitve dolžnostnega ravnanja kot tudi kršitve zakona o javnem naročanju. To pa so kazniva dejanja, ki jih določa kazenski zakonik. Kazensko odgovornost ugotavljajo sodišča. Področje pravosodja sodi v pristojnost ministrstva za pravosodje, ki ga vodi prav Aleš Zalar.
S tem je krog zaprt in očitno je, da se pri spornem nadomeščanju ministrice Kresalove s strani Zalarja, nikakor ni mogoče izogniti očitnemu konfliktu interesov, ki je v danem primeru kar dvojen. Prvi konflikt interesov je institucionalne oziroma ustavno pravne narave in gre za dejstvo, da bodo dejanja ministrice za notranje zadeve očitno predmet presoje pravosodja v pristojnosti tistega ministra, ki sedaj ministrico nadomešča. Že to vsekakor ni stanje, ki bi krepilo zaupanje v pravno državo ter v vlado in transparentnost gospodarjenja, na kar so najuglednejši ustavno pravni strokovnjaki upravičeno opozorili.
Še bolj pa bode v oči političen konflikt interesov. Minister Aleš Zalar je iz vrst LDS in bo nadomeščal bivšo ministrico, ki je še vedno predsednica LDS. Najbrž res ni težko napovedati, da bo v javnosti nastal vtis, da gre za strankarski projekt in strankarsko obvladovanje dveh za delovanje pravne države najbolj občutljivih resorjev po načelu, da “roka roko umije”. Še toliko bolj, ker se je že doslej v javnosti večkrat opozarjalo, da ministri LDS potiskajo Slovenijo v smeri vzpostavljanja policijske države, na primer ob predlogu ministra Zalarja, da bi zgolj kopiranje datotek z interneta kaznovali s kar tremi leti zapora.
Prav zato, ker po ugotovitvah pristojnih institucij obstaja utemeljen sum korupcije na ministrstvu za notranje zadeve v času ministrice Katarine Kresal, zaradi česar je ona tudi odstopila, bi po vseh evropskih kriterijih vendar moral nadomeščati (nadomestiti) ministrico nekdo, ki ni iz njene stranke!
Tragikomično je, da je na nujnost uvajanja evropskih kriterijev izogibanja konfliktu interesov opozorila v svojem načelnem mnenju, na osnovi katerega je Katarina Kresal končno odstopila, tudi Komisija za preprečevanje korupcije (2 tč. načelnega mnenja št. 2/2011 z dne 10. 8. 2011): “Funkcionar subjekta javnega sektorja se je dolžan izogniti ravnanju, ki vpliva, ali ustvarja videz, da vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje njegove javne funkcije, in sicer je dolžan tako ravnati zaradi integritete svoje funkcije, integritete državnega organa, ki ga vodi, in posledično integritete javnega sektorja ter zaradi krepitve zaupanja javnosti v nepristranskost in objektivnost njegovega dela in dela drugih funkcionarjev, kar sovpada z javnim interesom in mora biti prva skrb vseh zaposlenih v javnem sektorju. To velja za vse posameznike, ki v kakršnikoli obliki (so)delujejo znotraj javnega sektorja, četudi jih k izogibanju nasprotnih interesov formalno ne zavezuje noben pravni akt.”
Etika ravnanja funkcionarjev ter javne uprave nasploh in gospodarnost upravljanja z javnim premoženjem sta v pristojnosti ministrstva za javno upravo.
G. Borutu Pahorju v funkciji ministra za javno upravo na osnovi Poslovnika Državnega zbora postavljam naslednja poslanska vprašanja:
1. “Ali ste seznanjeni z dejstvom, da najuglednejši pravni strokovnjaki in institucije Evropske Unije ter Sveta Evrope konflikt interesov štejejo med koruptivna dejanja, ki so po evropskih merilih politično povsem nesprejemljiva?”
2. “Ali je to, da pravosodni minister Aleš Zalar (LDS) opravlja tudi funkcijo ministra za notranje zadeve namesto odstopljene ministrice Katarine Kresal (LDS) tudi po evropskih merilih res ustrezno z vidika preprečevanja konflikta interesov ter nadzora nad gospodarnostjo upravljanja z javnim premoženjem?”
3. “Ali je skladno z načeli etike, da isti državni funkcionarji po eni strani potiskajo Slovenijo v smeri vzpostavljanja policijske države, na primer s predlogom za triletni zapor za kopiranje datotek z interneta, ko pa gre za očitno možnost konflikta interesov pri njih samih, le odmahnejo z levo roko?”