Konferenca Slovenija 2030 o evropski razsežnosti slovenske prihodnosti

Dr. Romana Jordan se je v četrtek, 7. novembra, udeležila druge konference »Slovenija 2030 – Evropska razsežnost slovenske prihodnosti« Na prvi konferenci »Slovenija 2030«, ki je potekala aprila 2013, so razpravljali o dolgoročni viziji Slovenije. Takrat je bilo ugotovljeno, da je tematiziranje dolgoročne vizije smiselno in to prav zaradi povečane nepredvidljivosti družbenih sprememb doma in po svetu. Zato je bil tudi cilj druge konference preučiti evropsko razsežnost slovenske prihodnosti in oblikovati dolgoročno vizijo Slovenije. Kot je zapisal predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, je prav zaradi dejstva, da je evropska prihodnost naša prihodnost, za Slovenijo pomembno, kakšen pogled ima na to prihodnost.Dekan Fakultete za državne in evropske dr. Matej Avbelj je povedal, da vidi Evropo kot zvezo in ne kot federacijo ali konfederacijo. Dr. Romana Jordanpa je opozorila, da v prvi fazi ne smemo pozabiti, da smo mi Evropska unija (EU), saj je EU namreč vsaka država članica posebej. So pa, kot pravi, v preteklosti »države članice preveč čuvale svojo suverenost.«Prav tako je poslanka opozorila, da »je današnja slovenska elita vznikla v socialističnem sistemu ter se okrepila v novi državi na podlagi vrednot iz totalitarnega sistema.« Kot je prepričana, »mora Slovenija razčistiti z vplivom struktur iz preteklosti, kar ni nujno odpiranje ideoloških tem.« Dr. Jordan je izpostavila tudi velik prepad med ljudstvom in elitami in povedala, da »dokler v javnem prostoru prevladujejo strankarske politike, bodo politični predstavniki voljeni preko čustvenih in ne intelektualnih meril.«
Dr. Jordan je glede prihodnosti Slovenije in Unije predlagala, da »naj ima srednjeročno učinkovito ukrepanje prednost pred dolgoročnimi filozofskimi razpravami.« Povedala je še, da vidi »prihodnost Evropske unije v politikah, ki so še bolj usmerjene k potrebam državljank in državljanov, Slovenija pa mora resnično evropsko zadihati. Ljudstvo je namreč zraslo iz evropskih korenin in obstalo z evropskimi vrednotami.«Podpredsednik in redni član Slovenske akademije znanosti in  umetnosti in redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani dr. Tadej Bajd je opozoril na ogromen razkorak Slovenije in Evropske unije. Kot je povedal, »pri nas 80 % znanstvenikov najde službe na inštitutih in fakultetah, medtem ko v Evropi več kot 70 % v industriji.«

Pisni nagovor je poslal tudi nekdanji predsednik Evropske komisije prof. Romano Prodi. V svojem razmišljanju je izpostavil, da se Evropa sooča z ekonomsko krizo, iz katere pa izhaja kriza legitimnosti evropskega projekta. Zapisal je, da »smo, medtem ko je bila EU zaposlena z razpravami, kako upravljati zmeraj slabše gospodarske razmere, spregledali resničen problem Evrope: izgubo poslanstva našega skupnega projekta in naših skupnih institucij.« Svoj prispevek je zaključil z besedami, da »rešitev te dvojne krize in prihodnost Evrope ne moreta temeljiti na strahu in odporu. Izvirati bi morali iz solidarnosti in konkretnih odločitev. Vsak od nas bi moral prevzeti trdne zaveze, da bo sledil temu cilju in izbral preobrazbo pred neodločnostjo.«Nekdanji predsednik Evropske komisije Jacques Delors je kot prispevek na konferenci poslal članke, v katerih je med drugim izpostavil tri nevarnosti EU, in sicer: problem suverenosti (priti moramo do pravega skupnega odločanja, države ne smejo iskati krivca za težave v Bruslju), problem globalizacije (vztrajati moramo pri uveljavljanju evropskih vrednot v svetu) in problem človeških napak (premalo smo mislili na mlado generacijo, upoštevati je treba tudi etične vrednote). Poudaril je tudi pomen spremembe strukture ekonomske monetarne unije, potrebo po skupni okoljski in energetski politiki ter pomen industrije za razvoj.