Komunizem še danes zažrt v podzavest ljudi

Štuhec je poudaril, da je sleherno povojno obdobje nabito s čustvi, ranami in predsodki. Ustvarjajo se nove ideološke zgodbe, s katerimi vsaka stran opravičuje svoja dejanja. Ne sme nas presenečati, da »se zgodovina vedno znova piše na novo, če tako narekujejo dejstva.« Štuhec zanika uporabljeno frazo, da zgodovino pišejo zmagovalci, saj »lahko določena nova dejstva tudi zmagovalce postavijo pod vprašaj.« Vojaška zmaga namreč ne pomeni zmage v smislu človeškega razvoja in spoštovanja človeškega dostojanstva.

Opozoril je, da totalitarni sistemi niso temeljili na celostnem pogledu na človeka in družbo, nasprotno, njihovo bistvo je bilo zavračanje mnenja ali opozicije, cilj pa državno vodstvo, ki so ga dosegali z nasilnim podrejanjem in poenotenjem družbenega in osebnega življenja.

Za »najbolj trdovraten režim« je Štuhec označil komunizem, ki je še danes zažrt v zavest in podzavest ljudi. Ker je bilo bistvo komunizma, da je »igral na najbolj občutljivo družbeno noto –človekov socialni položaj«, mu je uspelo preživeti 2. svetovno vojno in razširiti svoj družbeni model po vsem svetu. Dejstvo, da slovenski parlament še ni ratificiral Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, kaže na trdovratnost komunizma tudi v našem prostoru.

Štuhec je dejal, da v Sloveniji še vedno prihaja do burnih reakcij pri soočanjih s preteklo zgodovino. Pri tem se je dotaknil tudi slovenskega medijskega prostora, kjer je izpostavil Jožeta Možino in Jožeta Dežmana, ki s svojim delovanjem in odkrivanjem zamolčanih dejstev na novo pišeta zgodovino in postavljata človeka v njeno središče. Izrazil je tudi svojo zaskrbljenost, da »politični dediči komunizma« branijo svojo interpretacijo zgodovine z obvladovanjem vladnih resorjev, ki najbolj subtilno oblikujejo zavest državljanov. Evropsko skupnost je pozval, naj si ne zatiska oči pred dejstvom, »da so ostanki komunističnega totalitarizma v nekdanjih komunističnih državah veliko bolj navzoči in v revitalizaciji, kakor pa fašizem in nacionalsocializem v Italiji ali Nemčiji.«

Na koncu je Štuhec še poudaril, da smo lahko hvaležni, da živimo v mirnih časih in pozval k ohranjanju spomina na vse žrtve totalitarnih režimov.