Komu še najemniki neprofitnih stanovanj poplačujejo obnove vil?

Zadnje dni se je v afero razplamtela “zgodba o uspehu” vodje Pahorjevega kabineta Simone Dimic. Ne samo zaradi naročanja avionskih kart, o čemer so pisali mediji in spraševali poslanci, ampak tudi zaradi njene vloge v povezavi z izvedbo nekaterih javnih naročil na Darsu, na katera so se nalepili sumi netransparentnosti, nepotizma in privilegiranega ravnanja. Predsednik Vlade je vsa ta opozorila mirno prezrl. Ni ukrepal, svoji “šefici” je neizmerno zaupal. Zato ni nič presenetljivo, da je ta v svoji odstopni izjavi zapisala, da se mu, predsedniku vlade namreč,  zahvaljuje za vse, kar je storil njej in njeni družini. Kot razberemo iz medijev, tega ni bilo malo.

Še posebej pa je ljudstvo postalo pozorno na domnevne nepravilnosti pri obnovi njene vile v Murglah, ki naj bi jo obnavljali z materialom propadlega Vegrada, prepeljanega iz znamenitih Celovških dvorov. Morda se je sedaj  mnogim le začelo svitati, zakaj so cene nepremičnin v Sloveniji tako visoke.

Primer Simone Dimic ni osamljen. Takih gospodov, ki so jim z raznih “dvorov” vozili gradbeni material, s čemer so krepko pripomogli k dvigu cen projektov, najbrž ni malo. Zato tudi ni možno, kljub velikim težavam gradbenih podjetij in financerjev (bank), kaj veliko znižati cen objektov. Ne glede na lanske obetajoče napovedi ljubljanskega župana Jankoviča še danes cene stanovanj v Ljubljani krepko presegajo 2000 eur/m2. Celo cene neprofitnih stanovanj, ki so namenjena tistim, ki si sami ne morejo rešiti stanovanjskega problema, dosegajo tiste v najdražjih evropskih prestolnicah.

Povsem logično je, da se (previsoke) cene neprofitnih stanovanj prelijejo v (previsoke) neprofitne najemnine. In tako tisti, ki se že tako težko prebijajo skozi življenje in v vrsti komaj čakajo, da bi dobili neprofitno stanovanje in rešili svoj bivanjski problem, obročno odplačujejo podarjen material tistim, ki bi si ga sami z lahkoto plačali. Nekaj mora biti narobe v državi, v kateri socialno ogroženi plačujejo račune eliti oziroma tistim, ki jih kriza sploh ni prizadela. Prav zanimivo bi bilo vedeti, kolikšen del njihove neprofitne najemnine je namenjen za plačilo daril klientelistični eliti. 

Pomenljivo je, da v vladnih strankah, ki svoj “image” gradijo prav na zaščiti slojev, ki potrebujejo največ pomoči, ni nihče protestiral proti tovrstni nepravičnosti. Ko tisti, ki prejemajo otroške dodatke, državne štipendije, subvencije za prehrano, nadomestila za brezposelnost ali razne druge subvencije, odplačujejo darila, ki so jih v njihovem imenu in za njihov račun razni investitorji odobrili politično ali še kako drugače vplivnim in/ali bogatim osebam. Tako sedanja politična garnitura razume socialno varnost, enake možnosti, pravno državo, pravičnost, …
In upravljanje z  državo.

In koliko je šele tega balasta na naših predragih avtocestah?

Jože Tankovodja PS SDS