Komu ne diši obvezno testiranje na prepovedane droge?

Državljanke in državljani upravičeno pričakujemo, da izvoljeni predstavniki oziroma imenovani funkcionarji, ki upravljajo z državo, trezno sprejemajo odločitve, ki vplivajo na vse nas. Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vložila predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge. Zakon je v javnem interesu in zagotavlja reden preventivni nadzor najpomembnejših funkcionarjev v državi na njihovo »odpornost« proti drogam. Državljanke in državljani so po mnenju podpisnikov upravičeni do vedenja o tem, ali so slovenski politiki – predsednik republike, poslanci državnega zbora, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji – torej tisti, ki imajo mandat, da odločajo o njihovi usodi, »čisti«, ali pa odločajo pod vplivom prepovedanih substanc.Zanimivi so predvsem odzivi. Nekaterih pravniki trdijo, da naj bi bil zakon neustaven. Vendar ima policija, ki med vožnjo zaloti voznika, ki vozi pod vplivom drog, ne samo pravico, da ukrepa, ampak mora ukrepati, ker drogirana oseba ogroža sebe in druge.Tudi drogirani funkcionarji ogrožajo sebe in druge, saj zaradi stanja ali izsiljevanja ne sprejemajo ravno »treznih« odločitev. Če je takšnih zadrogiranih primerkov več in nastopajo v ustrezni kombinaciji, so posledice njihovega delovanja lahko izjemno škodljive in nevarne.  Vsaka, še tako slaba odločitev, je za njih lahko fantastičen dan. Takšnih fantastičnih dni pa je bilo v tem mandatu že preveč. Zato se je potrebno izogniti vse bolj pogostim namigovanjem, da so nekateri pomembni politiki uživalci drog. Javnost ima pravico izvedeti, ali so njihovi politični funkcionarji brez tovrstnega madeža in vredni zaupanja ali ne.Z nastopom politične funkcije je vsak posameznik postal izpostavljen zanimanju javnosti, kar ima za posledico tudi oženje kroga njegove zasebnosti. Tudi Ustavno sodišče RS je pri odločanju, sicer v okviru svobode izražanja, v okviru sovpadanja javnega in zasebnega že poudarilo, da mora posameznik z vstopom v prostor družbenega dogajanja prevzeti nase tudi tveganje, da bo njegovo ravnanje predmet diskusije in presoje v okviru opisa njegove vloge v dogajanju, pri katerem je prihajal in prihaja v stik s številnimi ljudmi (odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-172/94 z dne 9.11.1994 – Uradni list RS, št. 73/94 in OdlUS III, 123). Naj omenimo, da je tudi Avstralija marca leta 2007 sprejela Zakon o testiranju članov parlamenta na prepovedane droge po naključni izbiri (Members of Parliament (Random Drug Testing) Bill 2007).Državljanke in državljani so upravičeni do vedenja o tem, ali najvišji funkcionarji uživajo prepovedane droge, saj njihovo delo usodno vpliva na vse nas. Najvišji funkcionarji morajo biti zgled in ta zakon ureja eno od pomembnih področij, ki lahko zelo omejuje politične funkcionarje pri njihovih odločitvah.