Komu je v interesu diskreditacija preiskovalne komisije?

Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic (v nadaljevanju preiskovalna komisija) je na novembrski seji sprejela vmesno poročilo, ki v splošnih ugotovitvah navaja sume več kaznivih dejanj po Kazenskem zakoniku za posamezne odgovorne osebe v UKC Ljubljana ter UKC Maribor, zdravnikov, ki so sodelovali pri pripravi javnih naročil ter pri naročilih žilnih opornic v bolnišnicah. Organom pregona in posameznim neodvisnim institucijam so bila dana priporočila, da pregledajo poslovanja posameznih gospodarskih družb, ki so dobavljale žilne opornice v slovenske bolnišnice, saj glede na pričevanja posameznih prič ter glede na pregledano dokumentacijo obstajajo sumi kaznivih dejanj dajanja podkupnine, možnost pranja denarja ter davčne utaje zaradi transfernih cen. Celotno besedilo vmesnega poročila si lahko preberete tukaj.

O preplačilu medicinskega materiala v slovenskih bolnišnicah se govori že več let, intenzivneje pa od maja 2016, ko je z delom začela preiskovalna komisija.

Člane preiskovalne komisije ter verjetno tudi vse tiste, ki so delo komisije podrobneje spremljali, je presenetilo odkrivanje novih in novih odklonov pri nabavah žilnih opornic. Lahko rečemo, da nekateri odkloni mejijo, ali pa celo so, naklepna kriminalna dejanja. Preiskovalna komisija nima pristojnosti, da bi bila tožnik ali sodnik, zato se bodo morali močno potruditi organi pregona in naznanitve sumov kaznivih dejanj preiskati, jih potrditi ali ovreči ter na koncu podati morebitne kazenske ovadbe proti pravnim in fizičnim osebam.

Kar je trenutno zanimivo in o tem se tudi največ govori je, kakšne so, če sploh so, reakcije pristojnih institucij, ki jim je bilo vmesno poročilo poslano, posebej še ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, Vlade RS ter nenazadnje javnosti.
Medtem, ko je širša javnost delo preiskovane komisije spremljala s pozitivnimi odzivi in na trenutke posredno celo zahtevala ostrejše odzive in kazni za tiste, ki naj bi oškodovali javna sredstva in se morebiti okoristili z davkoplačevalskim denarjem, pa so nekatere uradne institucije povsem »zaspale«.
 
Presenetili so na Računskem sodišču, ki niso čakali na vmesno poročilo preiskovalne komisije, temveč so z revizijo javnih naročil v letih 2014 in 2015 na UKC Ljubljana začeli že v vmesnem času. Po besedah predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela, je primer žilnih opornic vzorčni primer, ki kaže na to, kakšne nepravilnosti so se dogajale na javnih naročilih, državni revizorji pa so zaznali »zanimive« vzorce sodelovanja med zdravniki in dobavitelji medicinskega materiala. Na vmesno poročilo so reagirali tudi na Državni revizijski komisji in sprožili določene postopke, ki so v njihovi pristojnosti. Komisija za preprečevanje korupcije je svoja priporočila in zaključke v zadevi žilne opornice sprejela novembra 2016. Ugotovitve so podobne ugotovitvam zapisanih v vmesnem poročilu.

»Zbudili« so se na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), ki sedaj od preiskovalne komisije zahtevajo dokumentacijo. Vprašanje je, kaj so delali od novembra 2013, ko so v roke dobili obsežno, sicer anonimno prijavo, glede napravilnosti pri nabavi žilnih opornic. Mnogi mi govorijo, da je sramota, da preiskovalna komisija opravlja delo, ki bi ga moral NPU. Kako bi lahko bilo drugače, saj kriminalistično preiskavo zahteva Specializirano državno tožilstvo, ki ga vodi Harij Furlan, ki s pričanjem pred  preiskovalno komisijo ni prepričal, da je sposoben kvalitetno opravljati funkcijo prvega med državnimi tožilci. Če vemo, da je brat Aleša Furlana, ki je vodil podjetje, ki je imelo ekskluzivo v Splošni bolnišnici Nova Gorica za prodajo kolčnih protez, je ta dvom še podkrepljen.

Nič bolje kot Furlan se na zaslišanju ni znašel Andrej Matvoz, direktor Agencije za varovanje konkurence (AVK). Matvozovo na trenutke izgubljeno in nepovezano pričanje je doseglo vrhunec, ko je povedal, da AVK nima dovolj indicev, da bi začela s preiskavo sumov kartelnih dogovorov med dobavitelji žilnih opornic in omejevanju konkurence s strani multinacionalke. Za Matvoza pričanja in konkretni dokumenti niso dovolj. Je pa Matvoz iz medijev in iz zaslišanj pred preiskovalno komisijo – vmesnega poročila ni prebral – prišel do informacije, da naj bi eden od dobaviteljev imel monoponi položaj na slovenskem trgu, nad 40%, kar se šteje za kršenje Zakona o omejevanju konkurence. Vendar Matvoz ni sprožil postopka preiskave. Kako bi le, ko pa niti sam ni vedel, da ima kot direktor po zakonu možnost voditi postopek. Dejal je, da  se ukvarja le z vodenjem agencije in že to je po njegovih besedah veliko. Ob njegovem pričanju se lahko vprašamo, ali ni zanj že vodenje prevelik zalogaj …

Kar pa je najbolj zaskrbljujoče je to, da sta vlada Mira Cerarja in ministrica Milojka Kolar Celarc delo in ugotovitve preiskovalne komisije popolnoma spregledala. Ministrica vmesnega poročila ni prebrala, težko verjamem, da ga je predsednik vlade, vsaj v delu, kjer so zapisane splošne ugotovitve. Kolar Celarčeva si je pred preiskovalno komisijo želela pripeti medaljo za zasluge za znižanje cen žilnih opornic maja 2014, torej še pred nastopom sedanje vlade in pred njenim ministrovanjem. Nič čudnega, saj ukrepov in rezultatov njenega ministrovanja v boju proti korupciji ni znala našteti. Kako bi, saj jih ni. Še več.

Z interventnim zakonom je vlada namenila 135,7 milijonov evrov za poplačilo dobaviteljev v slovenskih bolnišnicah. Univerzitetni klinični center Ljubljana je tako dobil 79.879.210 EUR. Ta denar je namenjen dobaviteljem, ki so prodajali medicinski material po višjih cenah, kot na evropskem trgu in ne bolnikom za, recimo skrajševanje čakalnih vrst.

To pa še ni vse.

Ministrica je v začetku tega leta dala soglasje k imenovanju vršilca dolžnosti dr. Kovačiću v Splošni bolnišnici Celje, ki ga je preiskovalna komisjia naznanila zaradi sumov storitve kaznivih dejanj, med drugim kaznivega dejanja davčne utaje in kaznivega dejanja jemanja podkupnine. Primer je izpostavil sam predsednik vlade na seji DZ RS 22. 1. 2018, ko je odgovarjal na moje poslansko vprašanje glede kadrovanja v javne zdravstvene domove. Dr. Cerar je javno, v času ko še poteka javni razpis za direktorja SB Celje povedal, da je Kovačić sicer vršilec dolžnosti direktorja, da pa se ne bo odzval na javni razpis ter ne bo oddal kandidature za delovno mesto direktorja. Kako je predsednik vlade vedel, da Kovačić ne namerava kandidirati za direktorja? Nesprejemljivo je, da to predsednik vlade javno sporoči celotni slovenski javnosti in tako posega v potek javnega razpisa.

Kovačić je skupaj z dr. Buncem tudi v strokovni komisiji za pripravo skupnega javnega naročila za žilne opornice. Zanimivo, da ostaja v tej komisiji dr. Bunc, ki naj bi bil po poročanju medijev v kazenskem postopku v primeru gradnje medicinskega centra v Cerkljah na Gorenjskem. Tožilstvo očita dr. Buncu dejanja goljufije. Tudi preiskovalna komisija je dr. Bunca naznanila zaradi suma storitve več kaznivih dejanj po Kazenskem zakoniku, med drugim poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril, kaznivega dejanja davčne zatajitve in kaznivega dejanja jemanja podkupnine. Omenjeni zavlačuje s predajo dokumentacije svojih podjetij in društev (spisek donacij za podjetja in izpis potnih nalogov). Na odločitev ljubljanskega Okrožnega sodišča, da mora predati vso zahtevano dokumentacijo, se je pritožil na Vrhovno sodišče, ki ga je zavrnilo ter celo na Ustavno sodišče, ki ima pritožbo še v presoji.

Ali ne bi bilo normalno, da bi ministrica Kolar Celarčeva glede na znana dejstva iz vmesnega poročila preiskovalne komisije iz kroga odločanja in za prevzemanje najvišjih položajev izločila vse, za katere obstaja samo sum kaznivih dejanj? To bi bilo pričakovano, vendar ne v Sloveniji.

Na sami seji Državnega zbora, ko smo obravnavali vmesno poročilo, se je pokazal močan odpor nekaterih poslancev vladajoče stranke SMC proti sprejemu vmesnega poročila. Kot predsednico preiskovalne komisije me je takšen upor presenetil, saj sem od vseh strank, razen od Levice, pričakovala podporo, kajti vsi poslanci pogosto izpostavljajo pomen boja proti korupciji. Že ob obravnavi vmesnega poročila je bilo zaznati, da nekaterim v SMC pač ne odgovarja, da se v spisku naznanitev suma kaznivih dejanj pojavljajo osebe, ki so blizu tej stranki in naj bi že bili v kazenskih postopkih. Zato gre zahvala vsem poslancem, ki so poročilo podprli, mogoče celo posebej tistim iz SMC.

In nenazadnje, po sprejetju vmesnega poročila so se zbudili nekateri, ki se zaradi naznanitve sumov kaznivih dejanj bojijo roke pravice.

Takoj v začetku leta sem prejela kar dve anonimki, ki želita diskreditirati delo preiskovalne komisije, predvsem pa pričanje dveh prič, ki sta javno razgalili stanje v slovenski interventni kardiologiji. Kako značilno za slovensko družbo. Očrniti in kaznovati tistega, ki javno opozarja na nepravilnosti, ne pa tistega, ki je kazniva dejanja izvršil.

Prva anonimka, ki sem jo prejela in si jo lahko preberete tukaj, me je dodobra nasmejala. Ker poznam dokumentacijo, pričanja na zaprtih sejah, je anonimko zanimivo brati, še posebej, če nekoliko zamenjaš priimke, ki so navedeni. Na tak način pridemo do dejanj, ki so jih izvedli tisti, za katere so že vložene naznanitve kaznivih dejanj in ne tisti, ki jih anonimka bremeni.

Nekaj dni za prvo anonimko pa je prišla druga. Ne boste verjeli. Ta anonimka naj bi, po zapisu na začetku, dosegla celo predsednika države, predsednika vlade in celo ustavne sodnike. Da ne boste prikrajšani za pisanje »Državne inicijative, volilcev«, si anonimko lahko preberete tukaj. Človek bi pričakoval kakšen dodatek k anonimki: konkretne dokumente, dokaze za navedeno, ponudbo za pričanje … A tega ni. Zato je na tem mestu primeren tudi poziv »anonimnemu« podpisniku, da posreduje pisne dokaze za navedbe, izrazi željo za pričanje pred komisijo ter tako pomaga razjasniti ali pojasniti morebitna odprta vprašanja.

Verjamem pa, da je težko imeti dokaze za neresnice, ki so navedene, govorim seveda o delu preiskovalne komisije. Kdor je spremljal razpravo ob sprejemu vmesnega poročila na seji Državnega zbora, lahko najde podobne ali enake izjave tudi pri razpravljavcih iz poslanskih vrst.

Anonimko sem poslala vsem navedenim v besedilu, strokovnemu ter poslovnemu direktorju Interne klinike v UKC Ljubljana in generalnemu direktorju ter strokovni direktorici UKC Ljubljana. Če je to pisanje pristalo na mizi najvišjih predstavnikov države, je prav, da jo preberejo tudi tisti, ki so v njej imenovani, saj gre v nekaterih primerih za hude obtožbe.
Sicer pa anonimka ni več anonimka. Pošiljatelj je naredil nekaj napak in zame ni več anonimni podpisnik. Katere, lahko vsak presodi sam. Mogoče le en namig: kdo bi le imel interes poslati takšno pisanje celo ustavnim sodnikom?

Žal je prišlo tako daleč, da se tisti, ki so »dobili drobtinice z mize« in so le omogočali nabavo medicinskega materiala določenim dobaviteljem (v medijih opisni kot dobaviteljski mafiji) obtožujejo med sabo oz. obtožujejo stanovske kolege. Ob vsem tem se le ščiti vse tiste, ki so se z davkoplačevalskim denarjem okoristili, ki so prekanalizirali milijone davkoplačevalskega denarja namenjenega bolnikom čez mejo. Denar, ki je najverjetneje prišel nazaj v državo po različnih analih, verjetno tudi za financiranje medijev, nekaterih političnih strank in predvolilnih kampanj.

Vsak pa si lahko tudi sam ustvari mnenje o stanju v slovenskem zdravstvu in o prioritetah te vlade. Le-te niso v zdravstvu. Nered, ki vlada v bolnišnicah in v sistemu nasploh je le voda na mlin tistim, ki črpajo denar iz zdravstva ter jim je malo mar za delavne, marljive in čuteče zdravnike, ki so nemalokdaj pri svojem delu izčrpani. Ni jim mar za medicinske sestre in drugo strokovno osebje, ki po dolgih, napornih dežurstvih nemočno zre v plačilno listo, ki nikakor ne poplača vsega opravljenega dela. Še najmanj pa je vladajoči koaliciji mar za bolnike. Ne bom pozabila besed enega izmed poslancev koalicije, ki je svoj glas proti interpelaciji Milojke Kolar Celarc pojasnil v smislu: »Z delom ministrice že dolgo nismo zadovoljni. Naš glas proti interpelaciji ni glas za ministrico, ampak podpora predsedniku vlade, ki jo v tem trenutku potrebuje.«

Več kot očitno je, da je v zdravstvu potrebno narediti red.

Jelka Godec,
poslanka SDS in predsednica preiskovalne komisije