Komisija za preiskavo štetja t.i. izbrisanih bo pričela z zbiranjem dokaznih gradiv

Poslanec SDS in predsednik parlamentarne komisije za ugotovitev odgovornosti za štetje t.i. izbrisanih Robert Hrovat, je po 1. seji preiskovalne komisije dejal, da je kot predsedujoči pripravil osnutek sklepov, ki bi lahko bili izhodišče za oblikovanje sklepov pripravljalnih preiskovalnih dejanjih. Predlagal je, da bi komisija od pristojnih institucij pridobila zakon o tujcih, pravilnik o načinu izvajanja zakona o tujcih, zakon o državljanstvu iz junija 1991. “Od ministrstva za notranje zadeve bi želeli pridobiti izide štetja izbrisanih, ki so bili ugotovljeni leta 2003, 2008 in 2009,” je dejal Hrovat. Preiskovalna komisija pa bo od republiške volilne komisije želela pridobiti tudi uraden izid referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih. Predsedujoči je predlagal, da bi se pridobili tudi magnetogrami izjav predsednika vlade Buruta Pahorja in ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal. “Iz teh magnetogramov želimo izvedeti tisto razliko v številu izbrisanih, ki bi lahko bila za člane preiskovalne komisije podlaga ob zaslišanju ministrice,” je razložil Hrovat. Kot je povedal Hrovat je številka iz 18 tisoč poskočila na 25 tisoč, in to je tudi glavna usmeritev preiskovalne komisije, da ugotovi, zakaj je do tovrstne razlike prišlo. Po njegovih besedah bo preiskovalna komisija želela izvedeti, ali gre za politično odgovornost ministrice, ali pa je dejansko bila narejena napaka.
Hrovat je še dejal, da bo želela preiskovalna komisija od sekretariata za migracije pri Ministrstvu za notranje zadeve pregledati tudi poročilo o izdajanju odločb na podlagi 8. točke odločbe ustavnega sodišča iz leta 2003, 2004 in 2009, statistične podatke o številu izdanih, vročenih in nerešenih zadev v zvezi z izdajanjem odločb in seznam javnih uslužbencev, s katerimi je bila leta 2004 in 2009 sklenjena podjemna pogodba za izvajanje upravnih dejanj upravnih postopkih v zvezi z izdajanjem odločb na podlagi 8.točke odločbe ustavnega sodišča.”Eden od predlogov je tudi ta, da preiskovalna komisija od notranjega ministrstva pridobi vsa pravna mnenja iz leta 2004, ki jih je to ministrstvo naročilo v zvezi z morebitno odgovornostjo države v zadevi t.i izbrisanih,” je pojasnil Hrovat.

Končni dogovor poslancev na današnji seji preiskovalne komisije je bil, da se prične z zbiranjem dokaznih gradiv v sklopu pripravljalnih preiskovalnih dejanj. Ko bodo pridobili gradiva, bodo na naslednji seji, ki bo predvidoma v jeseni, oblikovali dokazni sklep, potem pa izvedli zaslišanja. O imenih prič se na današnji seji še niso pogovarjali, bodo pa znana na naslednji seji, ko se bo oblikoval spisek prič.