Iskanje

Pridruži se

Komisija za peticije: Milan Kučan pobegnil s seje, ki je obravnavala zločine Udbe

Predsednik Janez Janša: “Skupno pri Janukoviču, Lukašenku, Kučmi in Kučanu je branje referatov, totalitarni refleks, izguba spomina, aroganca ter strahopetnost”. Na seji Komisije so poslanke in poslanci obravnavali delovanje nekdanje Službe državne varnosti v povezavi z ustavnima pravicama iz 17. in 34. člen Ustave RS (nedotakljivost človekovega življenja in pravica do osebnega dostojanstva in varnosti). Poslanke in poslanci so na seji spregovorili o Službi državne varnosti,  ki jo je Vrhovno sodišče RS  v svoji odločbi označilo za zločinsko organizacijo.Predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti je uvodoma dejala, da je bila “SDV zločinska organizacija. To je s svojo razsodbo potrdilo tudi Vrhovno sodišče v razsodbi leta 2002.” Spomnila je, da je SDV med leti 1970 in 1990 izvajala zločinske aktivnosti in poudarila, da je zato “prav, da naša državnozborska Komisija za človekove pravice razkriva zločinsko naravo bivšega totalitarnega režima.”Pojasnila je, da bodo člani Komisije na seji spoznali zgodbo gospoda Štedula, na katerega je bil izvršen poskus atentata leta 1988. Povedala je, da jo je “umor družine Ševo pretresel. Družina je bila likvidirana 24. avgusta 1972, umorili so tudi 9-letno hči. Šef SDV je tedaj bil Silvo Gorenc”.Seje Komisije se je udeležil zadnji predsednik CK ZKS Milan Kučan, njemu nekdaj podrejeni Silvo Gorenc (nekdanji načelnik zvezne Službe državne varnosti SFRJ), Janez Zemljarič (nekdanji načelnik Službe državne varnosti SRS), prof. dr. Zdenko Roter, Marjan Orožen (nekdanji republliški sekretar za notranje zadeve SRS), Martin Košir (nekdanji načelnik zvezne Službe državne varnosti SFRJ) in Boris Mužič, pa ne. Po kratkem prebranem govoru je zapustil sejo. Predsednica Irglova je njegov odhod obžalovala. “Zakaj sem vabila Milana Kučana?” se je vprašala in odgovorila: “Želimo, da nam pojasni vse, kar ve o delovanju SDV. Želimo, da nam Milan Kučan pojasni, kakšen je bil odnos med CK ZKS in SDV. Kot predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je bil namreč nadrejen SDV, ta pa je ščitila interese komunistične oblasti, katere pomemben del je bil prav Kučan.” Ob tem je poudarila, da je s svojim kratkim govorom, ki ga je prebral, izvedel frontalni napad nanjo in odšel. “Vsi mediji so nato povzeli le njegovo plat,” je še poudarila Eva Irgl.Raziskovalec in publicist Roman Leljak je dejal, da na osnovi arhivskih dokumentov obstaja utemeljen sum, da je Silvo Gorenc naročil vsaj 10 umorov. “Ne sprenevedajmo se. V likvidacije so vpleteni Slovenci in dokazali smo, da je slovenski državljan Dorić odgovoren za te umore. Prav je, da slišimo resnico in resnico moramo izvedeti,” je dejal. “Ali je potrebno, da se ukvarjamo z zgodovino?” se je vprašal. “Seveda. Kdo se danes na primer smeji v Bosni in Hercegovini, ko rečejo: dajmo preiskati zločine? Vse žrtve imajo pravico in dostojanstvo, tu pa se smejimo v televizijske kamere,” je bil kritičen do nenehnega koalicijskega oviranja seje s postopkovnimi predlogi.Tudi raziskovalec mag. Igor Omerza je prepričan, da je slovenska Udba morila. “Umorila je Crnogorca,” je spomnil. “Janez Zemljarič je v intervjuju za Mladino dejal, da je nadzor nad Udbo vršil Centralni komite Zveze komunistov Slovenije.” Žal pa je večina udbovske arhivske dokumentacije uničene, zato “je važno, da to, kar je ostalo, ostane odprto,” je poudaril mag. Igor Omerza.Žrtev spodletelega udbovskega atentata, ki se je zgodil leta 1988, Nikola Štedul, je pohvalil sejo Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. “Vesel sem, da seja poteka. Prišel sem, da se osvobodimo dediščine totalitarnega sistema,” je povedal. “Gospoda Dorića sem spoznal leta 1981. Dejal je, da mi lahko pomaga v Nemčiji. Prinesel mi je orožje, ki sem ga spravil,” se je spominjal. “Sedaj vem, zakaj mi ga je prinesel. Po atentatu so me hoteli prikazati kot trgovca z orožjem,” je dejal. Nato je opisal poskus atentata. “Med sprehajanjem psa sem opazil avto. Občutek sem imel, da se je človek izgubil in sem pristopil, se sklonil k vozniku, tedaj pa sem videl dva bliska iz pištole. Padel sem, nato je vame ustrelil še štirikrat. Name je streljal slovenski agent SDV,” je bil jasen Nikola Štedul.Poslanec dr. Vinko Gorenak je poudaril, da Milan Kučan Eve Irgl ni niti pogledal v oči. “Kučan pravi, da je Udba delovala po zakonu. Vsa zakonodaja pa je tedaj določala le, da Udba varuje ustavno ureditev, torej partijo,” je bil jasen. “Milan Kučan je do leta 1990 imel svojo lastno politično policijo, ki je varovala njega in njegovo partijo,” je poudaril. Spomnil je, da se je napad Nikolo Štedula zgodil dve leti pred prvimi demokratičnimi volitvami ter da novi zakon o arhivih Nikolo Štedula enači s tistim, ki je nanj streljal.Poslanec Franc Breznik je povedal, da je želel “Kučana vprašati o akciji Jambor, s katero je Udba spremljala Borisa Pahorja.” O njej je namreč bil Kučan vse skozi obveščen. “Vzorci bivšega totalitarnega režima so tisti, ki zavirajo razvoj Slovenije,” je povedal in dodal, da je “na spletni strani prebral, da je bil poslanec Pozitivne Slovenije Jerko Čehovin sodelavec SDV. Upam, da to ni res.” Poudaril je, da v naši državi očitno ne smemo vprašati Milana Kučana po SDV, prav tako davkoplačevalci ne smemo izvedeti, kdo je kriv za bančno luknjo,” je bil jasen.Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je med sejo Komisije na twitterju zapisal: “Skupno pri: Janukovič, Lukašenko, Kučma, Kučan – branje referatov, totalitarni refleks, izguba spomina, aroganca in strahopetnost” ter: “Vsi podšefi Udbe, od Zemljariča do Gorenca, so se opravičili za sejo komisije. Da ne kujejo kje komplota proti šefu, ki je na sejo prišel?”Posnetek seje Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti si lahko ogledate na spletni strani TV Slovenija 3.Gradivo za sklic nujne seje komisije je v priponki na tej povezavi  
Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.