[KOMISIJA ZA NADZOR JAVNIH FINANC] Enormno povečanje državnih prihodkov se ne odraža na kvaliteti življenja državljanov

Na včerajšnji nujni seji Komisije za nadzor javnih financ so se poslanke in poslanci seznanili s proračunskimi dokumenti za leto 2020 in 2021.

Mag. Andrej Šircelj je proračun označil kot strateški dokument vlade, na podlagi katerega je razvidno, kaj se bo v Sloveniji dogajala in v kakšno smer bo šla vlada. Z zadržkom je sprejel besede ministrstva za finance, da je 90% proračuna za prihodnje leto že rezerviranega. Šircelj se je vprašal, kam bo ob enormnih prihodkih v državni proračun šel denar, da bo življenje Slovenk in Slovencev kvalitetnejše. Ob tem je poudaril, da kljub povečanim prihodkom ekonomsko finančna varnost ni sorazmerno večja. “Državljanke in državljani, občanke in občani kvaliteto življenja najbolj uresničujejo v lokalnih območjih, občinah. Zanima me kakšna bo politika vlade do občin? Vemo, da po zakonu, ki to ureja, bi morale povprečnine biti določene v letu 2020 na 658,80 evrov ter v letu 2021 na 668 evrov. Zanima me, kako bo vlada to dosegla in ali bo to sploh dosegla? Eden izmed osnovnih namenov vladanja je, da vlada izboljša kvaliteto življenja ljudi, kar se uresničuje preko občin,” je bil mnenja Šircelj in vlado ter ministrstvo opozoril, da je treba v obzir vzeti tudi napovedano ohlajanje gospodarstva, kar opozarja tudi fiskalni svet. Upa, da se bo vlada temu ohlajanju prilagodila, toda ne na račun državljanov.

Med drugim je prisotne opomnil tudi na neuresničeno pokojninsko reformo: “Vemo, da se prebivalstvo stara. Vemo, da so različni osnutki pokojninske reforme narejeni, a vlada pri sprejetju odlaša in ne zagrize v spremembe, ki bi omogočale našim državljanom boljšo kvaliteto življenja in zanesljivejše življenje prihodnjih rodov. Pokojnine se namreč iz prispevkov financirajo že nekaj let. Kaj bo vlada naredila na tem področju, da bo interes mladih po plačevanju v pokojninsko blagajno večji in da bodo čutili varnost blagajne ter da bodo ob koncu življenja imeli dostojno pokojnino?” se je vprašal mag. Šircelj in bil ob tem mnenja, da je treba več denarja zagotoviti investicijam, ki bodo prinesla nova delovna mesta.

Mag. Andrej Šircelj je v razpravi tudi dejal, da “vlada denar, ki ga dobiva od davkov in prispevkov troši nekvalitetno in ne vpliva na boljšo kvaliteto življenja. 500 milijonov za večje plače v javnem sektorju še ne pomeni, da ljudje bolje živijo, razen tistih, ki dobijo te plače. Država ni samo 170.000 javnih uslužbencev. Od vlade pričakujem odgovore, kaj bo naredila na področju pokojnin, zdravstva, da bodo čakalne dobe manjše, pa na področju šolstva, da bodo učenci imeli več prostora in bo kvaliteta pouka boljša itd.,” je povedal poslanec SDS.

Dr. Anže Logar je na drugi strani izpostavil, da ima sedaj vlada udobno nalogo. “Vlada finance usklajuje v obdobju, ko v državni proračun rekordno tečejo davki in ostali prispevki in se torej ne sooča s problemi preteklih vlad, ampak se je usedla na situacijo, da kakor koli sestaviš številke, se proračun sestavi. Ko pa zmanjka pri davkih, pa proda kakšno banko in dobi dodatne pol milijarde evrov, za recimo pokritje skokovite rasti stroškov dela, ki so nastali zaradi povečanja plač v javnem sektorju,” je povedal Logar in opozoril, da v proračunskih dokumentih obstajajo določena neskladja, ki bi jih bilo dobro razjasniti. Izpostavil je tudi nejasnosti na področju plač v javnem sektorju, pri prodaji državnega premoženja in nakupov kapitalskih deležev v lasti občin ali države ter pri dodatnem vlaganju v družbo 2TDK.

Ob robu seje Odbora za finance pa je mag. Marko Pogačnik za Nova24TV dejal, da ocenjuje, da je proračun slab, da ni razvojno naravnan, na kar napotujejo tudi znana dejstva. Pojasnil je, da ima vlada Marjana Šarca v proračunu za 2.5 milijarde več prihodkov, toda zelo malo vlaga v investicije in slabo črpa evropska sredstva ter veliko denarja namenja za socialne transferje. “Investicijam se v primerjavi z letom 2014 namenja zgolj 81 milijonov evrov več. Glavno gonilo razvoja v proračunu bi morala biti tudi evropska sredstva, pri čemer pa smo v zadnjih dveh letih priče katastrofalnemu črpanju. Zaskrbljujoče je tudi, da se glede na gospodarsko rast in nižjo brezposelnost v proračunu povečujejo sredstva za socialo in socialno pomoč. Vlada bo glede na dejstvo, da smo imeli gospodarsko rast in da je brezposelnost nizka pojasniti, čemu tako visoka sredstva za socialo. Sedaj se zdi, da Slovenija postaja socialna turistična država,” je povedal mag. Pogačnik in pojasnil, da smo v SDS k predlogom proračunov za leti 2020 in 2021 vložili vrsto amandmajev, s katerimi predlagamo prerazporeditev sredstev, in sicer predlagamo povečanje sredstev za izgradnjo domov za ostarele, kajti v zadnjih 10 letih ni bil zgrajen noben dom, kapacitete pa potrebujemo, predlagamo pa tudi dodatna sredstva na področju infrastrukture, predvsem za izgradnjo novih cest, ter nekaj sredstev na področju športa.