Komisar Frattini: Poročilo dr. Brejca odličen primer sodelovanja EU institucij.

Evropski poslanci so danes z veliko večino izglasovali poročilo dr. Brejca o lokalnem prometu na zunanjih kopenskih mejah EU. V okviru februarskega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu so evropski poslanci z veliko večino izglasovali poročilo slovenskega poslanca dr. Mihaela Brejca (SDS/EPP-ED) o lokalnem prometu na zunanjih kopenskih mejah EU. V okviru razprave, ki je potekala pred glasovanjem o poročilu, je uvodoma spregovoril evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini. Dejal je, da poročilo dr. Brejca na srečanjih z drugimi predstavniki Evropske komisije in Sveta EU predstavlja kot precedenčni primer odličnega sodelovanja EU institucij in da si želi še več takšnega sodelovanja. Dr. Brejc je v svojem govoru na zasedanju dejal, da je namen uredbe določiti skupna pravila za vzpostavitev režima obmejnega prometa na zunanjih kopenskih mejah držav članic. Kot je še dejal, bi osnovni predlog Komisije precej otežil življenje ljudi, ki živijo ob zunanjih mejah EU, zato je v svojem poročilu poudaril predvsem naslednje: • treba je zagotoviti nemoteno življenje obmejnim prebivalcem, hkrati pa zagotoviti učinkovit nadzor na zunanjih mejah EU in s tem preprečiti nezakonito priseljevanje ter morebitno ogrožanje varnosti, ki ga predstavljajo kriminalne dejavnosti; • predlog uredbe skuša urediti vprašanje obmejnega prometa, torej gre za pogosto, v nekaterih primerih vsakodnevno prehajanje meje zaradi šolanja, dela, družinskih vezi; zato je treba upoštevati tudi dnevne migrante, ki se praviloma dnevno vračajo v svojo državo (študenti, učenci, lastniki zemljišč…), • zunanje meje EU so zaradi zgodovinskih, geografskih in socialnih razmer različne; • življenje obmejnih prebivalcev na obeh straneh meje se zaradi uredbe ne sme poslabšati; • potrebno je upoštevati dejanske razmere na zunanjih mejah in omogočiti državam članicam, da v kar največji možni meri ohranijo dobre prakse, ki so jih do sedaj uveljavile z dvostranskimi sporazumi. Bistvo sprememb, ki jih je na podlagi omenjenega v svojem poročilu predlagal dr. Brejc in ki jih je Evropski parlament tudi potrdil, je: • namesto posebnega „L“ vizuma se obmejnim prebivalcem izda „dovoljenje za obmejni promet“ (Local Border Traffic Permit – LBTP), ki vsebuje vse varnostne standarde in se ne žigosa ob vsakokratnem prehajanju meje; • razlikovanje med različnimi zunanjimi kopenskimi mejami ni potrebno, saj bodo nove države članice predvidoma leta 2007 vstopile v schengenski prostor; zato bi bilo nesmiselno spreminjati obstoječe sporazume v dolgotrajnih postopkih, ki bi se po vsej verjetnosti zavlekli čez predvideni čas vstopa držav v schengenski prostor, saj gre za sporazume, sklenjene med državami članicami EU; • obmejno območje naj ne presega 30 km; s povečanjem obmejnega področja bi namreč težko zagotovili ustrezen varnostni nadzor, nikakor pa meje obmejnega območja ne smemo enačiti z etničnimi mejami; • obmejni prebivalec je državljan tretje države, ki prebiva na obmejnem območju najmanj 1 leto; • države članice lahko v dvostranskih sporazumih določijo najdaljše dovoljeno obdobje bivanja, ki pa ne sme presegati 3 mesecev; • treba je dopustiti tudi določene olajšave glede prestopa meje izven mejnih prehodov, v kolikor gre za posebne okoliščine. Kot je v nadaljevanju še izpostavil dr. Brejc, bo sprejem te uredbe pokazal, da EU ne zapira svojih meja in da ob svojih zunanjih mejah ne postavlja neživljenjskih pogojev. EU namreč želi zagotoviti spoštovanje ustreznih varnostnih standardov, nikakor pa ne poslabšati življenja ljudi ob meji. Kot je še poudaril, sta sožitje ljudi na obeh straneh meje ter njihovo medsebojno sodelovanje pomembna elementa stabilnosti in varnosti ob zunanjih mejah EU. Med pomembnejšimi dosežki te uredbe je zato izpostavil dejstvo, da bodo države članice z dvostranskimi sporazumi s tretjimi državami ustvarile pogoje za razvoj obmejnih območij, ki so večinoma tudi slabše razvita. “Ta uredba daje osnovo za krepitev gospodarskih, kulturnih in drugih vezi na obeh strani meje, zato je pomembna tako za obmejne države, kot tudi za EU v celoti,” je zaključil dr. Brejc. O poročilu so spregovorili tudi poslanski kolegi dr. Brejca. Nemška poslanka Ewa Klamt (EPP-ED) je pohvalila njegova prizadevanja za iskanje soglasja med političnimi skupinami v Evropskem parlamentu, ki so se uspele dogovoriti o tej pomembni Uredbi. Sodelovanje z dr. Brejcem sta posebej pohvalila tudi njegova poslanska kolega Michael Cashman iz vrst poslanske skupine socialistov (PES) in Henrik Lax iz vrst poslanske skupine liberalcev (ALDE), ki sta v vlogi poročevalcev v senci sodelovala pri pripravi poročila.