Koliko t.i."izbrisanih" bo dobilo odškodnine?

Ali so se računalniško in ročno vodene evidence registra prebivalstva ujemale? Preiskovalna komisija o izbrisanih je začela z zaslišanjem prič. Uradno število takoimenovanih izbrisanih v mandatu ministra Bohinca in ministrice Kresalove se precej razlikuje. Postopek preiskave je še v teku, prejeta dokumentacija pa nakazuje, da je različno število posledica napačnih političnih odločitev obeh ministrov, ki so vodila do nestrokovne izvedbe izdaje dopolnilnih odločb. Minister Bohinc je na včerajšnjem zaslišanju sicer večkrat poudaril, da je zaupal delu podrejenih, vendar se bo v nadaljevanju dela preiskovalne komisije ugotavljala tudi njegova subjektivna politična odgovornost. Po zakonu je namreč minister odgovoren za delovanje ministrstva, ki ga vodi.  Preiskovalna komisija bo preverila tezo, ali je bila v njegovem mandatu temeljna napaka v odločitvi, da dopolnilne odločbe izbrisanim niso izdajale upravne enote, kjer so bili podatki o izbrisanih najbolj verodostojni, ampak so dopolnilne odločbe za visoka dodatna proračunska sredstva izdelovali na Ministrstvu za notranje zadeve samem.Razlika v številu izbrisanih ni nepomembna. V kolikor velja število 18.305 izbrisanih iz časa mandata ministra Bohinca, pravo število pa je 25.671 iz štetja trenutne ministrice, poprave krivic po prvem štetju ne bi bili deležni vsi upravičenci. V obratnem primeru pa pomeni, da se bodo odločbe izdajale osebam, ki do tega niso upravičene, s čimer se bo povečalo število zahtevkov za odškodnine.Kot največja težava se izkazuje tudi dejstvo, da je bilo ob začetku reševanja statusa izbrisanih kar 37% podatkov v računalniški evidenci nepopolnih, zato je odločitev o izdaji odločb na Ministrstvu za notranje zadeve namesto na upravnih enotah še toliko bolj strokovno ali politično zgrešena.Zavrniti je treba tudi včeraj izraženo tezo nekdanjega ministra za notranje zadeve dr. Rada Bohinca, da je različno število posledica različne metodologije štetja, zaradi različnih kategorij izbrisanih. Število je lahko samo eno, ker je edina izvorna baza izbrisanih register stalnega prebivalstva. Različne kategorije izbrisanih so namreč posledica prenosa iz tega registra.Pridobljeni podatki tudi kažejo, da je bil problem v mednarodni javnosti predimenzioniran in  Slovenija v mednarodnih institucijah neupravičeno oblatena kot velika kršilka človekovih pravic, ne glede na pravico vsakega posameznika.Robert Hrovat,
poslanec SDS in predsednik preiskovalne komisije