Koliko raziskav bo še potrebnih, da se bo Pahorjeva vlada zavedla, kaj potrebuje gospodarstvo?

Zaskrbljujoče je, da na vidiku ni nobenega pozitivnega signala, da se bo stanje v slovenskem gospodarstvu stabiliziralo, kaj šele, da bi se izboljšalo. Slovenija je še vedno na repu vseh evropskih lestvic. Vsaka nova raziskava in novo poročilo dokazujejo, da je slovensko gospodarstvo globoko v krizi. Predvsem je zaskrbljujoče, da na vidiku ni nobenega pozitivnega signala, da se bo stanje stabiliziralo, kaj šele, da bi se izboljšalo.Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti za 2011, ki jo je objavil švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), pristala na 51. mestu, pri tem pa ne gre spregledati, da je v letu 2010 izgubila rekordnih 20 mest. Od članic EU sta se slabše od Slovenije uvrstila le Bolgarija in Grčija. Raziskava IMD temelji na 246 kriterijih, ki sestavljajo štiri sklope konkurenčnosti – ekonomska uspešnost, vladna učinkovitost, poslovna učinkovitost in infrastruktura. Zaskrbljujoče je, da posamezniki iz vlade poizkušajo rezultate raziskave minimizirati, kot posledica metodologije, ki jo uporablja institut, pri tem pa ne gre spregledati, da institut uporablja enako metodologijo že vrsto let in da je bila Slovenija v letu 2008 in 2009 na solidnem 32. mestu.Še bolj zaskrbljujoče je poročilo Ajpesa o Poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2010. Leto 2010 so družbe sklenile z najslabšim poslovnim rezultatom v zadnjih petih letih. Družbe so v letu 2010 izkazale več kot 250 milijonov evrov neto čiste izgube. Za primerjavo: v letu 2009 so družbe izkazale skoraj 550 milijonov evrov neto čistega dobička, v letu 2007 pa je bil izkazan neto čisti dobiček v višini skoraj 3 milijard evrov.Rezultati so nedvomno dokaz, da so ukrepi sedanja vlade v glavnem neučinkoviti, oziroma ne delujejo.  Nekateri ukrepi pa so celo takšni, da gospodarstvo zavirajo. Zadnji takšen primer je sprejem Zakona o obveznem pobotu, saj so učinki zakona v nasprotju s pričakovanimi cilji. Podjetja, ki so plačevala redno, sedaj zadržujejo plačila in se prijavljajo v obvezni pobot. Vse manj gotovinskih plačil, vse več poravnavanja obveznosti prek pobotov in posledično zmanjšanje likvidnosti ter podaljševanje plačilnih rokov so prvi konkretni rezultati obveznega večstranskega pobota, ki jih čuti gospodarstvo.Slovenska demokratska stranka je v dveh letih predlagala 4 pakete protikriznih ukrepov, ki pa jih vlada Boruta Pahorja ni upoštevala. V Odboru za gospodarstvo smo prepričani, da v nasprotnem primeru gospodarstvo ne bi bilo v tako slabem položaju.Odbor za gospodarstvo bi izpostavil tri ključne strateške spremembe, ki bi slovensko gospodarstvo popeljale na mesta evropskih lestvic, ki jo je gospodarstvo zasedalo v letih 2007 in 2008:
–    priprava velikih državnih projektov za vlaganja, predvsem na področju infrastrukture ter v raziskave in razvoj,
–    priprava strategije za posamezne sektorje in panoge slovenskega gospodarstva,
–    krepitev prodajno tržne aktivnosti na področju privabljanja tujih neposrednih investicij.Eno ključnih dejanj, da se lahko realizirajo navedene strateške spremembe, pa je odprava in zmanjšanje administrativnih bremen, ki so največja ovira za konkurenčnost slovenska gospodarstva. Tu pa ima vlada škarje in platno v svojih rokah.Mag. Marko Pogačnik
Predsednik Odbora za gospodarstvo pri Strokovnem svetu SDS