Koliko primerov sumov kaznivega dejanja pranja denarja je policija obravnavala v zadnjih letih?

Zaradi pranja denarja sta v Sloveniji ta trenutek samo dve pravnomočni sodbi. Na seji državnega zbora so poslanke in poslanci postavljali vprašanje predsedniku vlade in ministrom. Poslansko vprašanje je notranji ministrici in ministru za pravosodje postavil poslanec SDS Miro Petek.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

MIRO PETEK: “Hvala za besedo. Spoštovana ministrica, spoštovani ministri. Pranje denarja je praviloma povezano z organiziranim kriminalom, to je s trgovini z mamili, trgovanje z orožjem in tudi poslovnimi prevarami in pred temi pojavi tudi Slovenija ni imuna. Imeli smo ljudi, ki so bili dovolj drzni in so imeli tudi določeno politično podporo, da so z nezakonitimi potezami, s pomočjo državnih bank, poudarjam, državnih bank prali denar in nato z očiščenim denarjem, tako imenovanim čistim denarjem, kupovali podjetja in za to dobivali celo nagrade gospodarske zbornice in druga družbena priznanja.

Na Koroškem se podjetniki, ki so bili osumljeni pranja denarja, niti niso trudili, da bi izvor denarja oziroma ta umazan denar in kriminalna dejanja pretirano prekrivali, saj so vedeli, da imajo popolno imuniteto in, da jim organi pregona ne bodo stopili na prste. Pranje denarja pa seveda za seboj potegne tudi druge negativne posledice, od korupcije, nasilništva, terorja, če ne kar terorizma in podobno. V Sloveniji imamo danes po moji oceni in tudi po oceni mnogih drugih, ustrezno zakonodajo in tudi na mednarodni ravni je vrsta konvencij in direktiv, ki narekuje povezovanje in medsebojno delovanje na tem področju. Vprašanje pa je ali se tega pri nas dovolj poslužujemo. Vprašanje je tudi, ali imamo v Sloveniji dovolj kontrolnih mehanizmov, kvalitetne kadre, da lahko opravijo pregon teh kaznivih dejanj.

Ministrico za notranje zadeve sprašujem koliko primerov sumov kaznivega dejanja pranja denarja je policija obravnavala v zadnjih letih in kakšni so trendi in še vprašanje za ministra Zalarja. Koliko je bilo v tem obdobju obsodb oziroma pravnomočnih sodb, koliko primerov je še v fazi sodne obravnave in morebiti še vprašanje za oba. Kakšna je ocena obsega pranja denarja v Republiki Sloveniji? Obstajajo namreč modeli, s katerimi je to mogoče izračunati in me zanima, če obstaja ta ocena tudi za Slovenijo. Hvala.”

KATARINA KRESAL: “Hvala lepa spoštovani predsedujoči. Poslanke, poslanci. Ja, res je, strinjam se z vami. Pranje denarja je vedno hujši problem v sodobnih družbah. Tudi Slovenija se temu ne more izogniti. Ravno zaradi tega, ker je ta kriminal eden od tistih najbolj zahtevnih za preiskovanje in pregon smo tudi ustanovili nacionalni preiskovalni urad, katerega ena od dejavnosti je tudi ugotavljanje bolj kompleksnih kaznivih dejanj, odkrivanje, med katere zagotovo spada tudi pranje denarja. Glavni namen seveda je pridobivanje protipravne premoženjske koristi za posameznika ali za skupino. Osnovna karakteristika pa je seveda, da mora biti prikrivanje, s tem gre za prikrivanje nekega, v narekovajih, umazanega denarja, kar pomeni, da se mora umazati skozi nekatera druga kazniva dejanja. Torej gre za zelo kompleksno kaznivo dejanje, ki potrebuje pravzaprav tudi prvo fazo, dokazilo tega, da so obstajala kazniva dejanja na podlagi katerih je nastal ta denar, ki je bil potem kasneje kaznivo opran. Seveda policija se ukvarja tudi s temi področji, ugotavlja, da je število teh kaznivih dejanj v zadnjih letih v porastu. V obdobju zadnjih petih let je na pristojno državno tožilstvo policija tako podala 33 kazenskih ovadb, zaradi suma storitve 65-ih kaznivih dejanj pranja denarja. V tej fazi postopkov je bilo ugotovljenega za več kot 42 milijonov tako imenovanega opranega denarja. Torej kar za veliko količino denarja. Samo v lanskem letu je bilo takšnih ovadb 20, kar je glede na leto 2008, ko jih je bilo šest bistveno več. In tudi število kaznivih dejanj se je bistveno povečalo iz sedem v letu 2008 na 46 v letu 2009. Aktivnosti potekajo in bodo potekale tudi naprej, glede celotnega obsega pa bi težko rekla ali obstaja neka ocena.”

ALEŠ ZALAR: “Hvala lepa, spoštovani gospod poslanec. Najprej suhoparen odgovor na prvi del vprašanja, dve pravnomočni obsodbi, zaradi tega kaznivega dejanja imamo v Sloveniji ta trenutek. Sam kot minister nisem prav posebej zadovoljen z uspehom državnega tožilstva v teh postopkih, zlasti če primerjamo ta podatek s podatkoma o vloženih kazenskih ovadbah, v zvezi s tem kaznivim dejanjem. Predvsem skrbi tisto, kar ugotavljajo tudi strokovnjaki Sveta Evrope. Obstaja namreč poseben odbor pri Svetu Evrope, ki se ukvarja z vprašanji ocenjevanja ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma. To je tako imenovana skupina Money wall in ta opozarja, da glede na število registriranih kaznivih dejanj v Sloveniji, 200 tisoč zoper premoženje, 35 tisoč zoper gospodarstvo, 19 tisoč drugih kaznivih dejanj, da to gotovo ne odslikava premoženjske koristi, pridobljene z navedenimi kaznivimi dejanji, ki so lahko povezane tudi s pranjem denarja. V zvezi s tem ta skupina meni, da bi naši državni tožilci glede na ovadbe policije morali posredovati čim več primerov v zadevah pred sodišča, to je prvo priporočilo, ki je povezano s tem, da naj se vendarle na ta način zagotovi ustrezna sodna praksa. Poleg tega ta skupina predlaga, naj naši državni tožilci pogosteje vlagajo ustrezna pravna sredstva in med drugim, da naj, če menijo, da je to potrebno predlagajo pri Vrhovnem sodišču tudi sprejem načelnega pravnega mnenja, v zvezi s težavno kvalifikacijo oziroma dokazovanjem tega kaznivega dejanja. Skratka, tukaj je še precej notranjih rezerv v našem pravosodnem sistemu in skozi novelo zakona o državnem tožilstvu, ki jo pripravljam na Ministrstvu za pravosodje in politiko pregona, ki bo med drugim morala vključevati tudi določanja prioritet, določanje politike pritoževanja in podobno, računamo, da bo v prihodnje državno tožilstvo lahko uspešnejše pri pregonu teh kaznivih dejanj. Hvala.”

MIRO PETEK: “To vprašanje sem postavil vama tudi zaradi tega, ker sem podobno vprašanje sicer  precej konkretno okoli LHB Frankfurt postavil že finančnemu ministru, pa se je nekje sprenevedal in ni hotel decidirano odgovoriti, kaj se je dogajalo v tem primeru. Takrat je šlo za sum pranja denarja v višini 30 milijonov evrov, s strani podjetja Euro city v lasti Janka Zakeršnika, večinskega lastnika Preventa, podjetja, ki ga danes obiskujeta predsednik vlade in gospodarska ministrica, kjer delavci danes iščejo pomoč na rdečem križu. Mimo grede slovenska javnost nestrpno pričakuje, kdaj bo gospod Danilo Türk z državnim odlikovanjem odlikoval gospoda Janka Zakeršnika. Pa da nadaljujem, gospa ministrica bil sem vesel vašega pisnega odgovora, ki je bil v sklopu vprašanj naslovljenih na vlado, kjer pravite, da je glede koroškega gospodarskega podzemlja policija že od leta 1999 aktivno zbirala podatke o dogajanjih v Preventu Slovenj Gradec in dalje, da je o ugotovitvah ažurno in sproti obveščala državno tožilstvo Slovenj Gradca. Tukaj pa že velik problem, kajti obveščati državno tožilstvo Slovenj Gradca je podobno, kot da bi dali lisici čuvati kure. Če je policija slučajno že kaj naredila, so se na tožilstvu potrudili, da so vse lepo prikrili. Odgovarjate v tem pisnem odgovoru na moje poslansko vprašanje, da preverite tudi obvestila o prenosu prodaje lastniškega dela družbe Aerodrom in da tudi tam gre za sum pranja denarja. Upam, da boste imeli pri tožilstvu to pot več sreče. Na sploh rečeno, če bi glede pranja denarja pravi čas reagirali, potem marsikje dandanes ne bi imeli v Sloveniji takšne socialne stiske, kot jo imamo sedaj. Mislim, da je treba narediti še korak naprej. To je odvzem premoženja. Pred tem pa je potrebno tem ljudem, ki počnejo te rabote, odvzeti tudi imuniteto. Zato vprašanje: Ali je v Sloveniji prišlo zaradi pranja denarja že do kakšnega odvzema premoženja.”

KATARINA KRESAL: “Konkretnih podatkov vam ne morem povedati, ker pač z njimi nisem seznanjena. Vem pa za generalno usmeritev, predvsem dela nacionalnega preiskovalnega urada, ki gre praktično vedno z roko v roki s predlogom za zaseg oziroma za začasno zadržanje premoženja, zato dokončnega postopka. Vem, da je kar nekaj teh postopkov že v teku. Gre za več deset milijonske zneske v evrih, seveda. Ne vem pa po posameznih postopkih in do tega podatka niti nisem v taki fazi opravičena. Morda, če to vprašanje naslovite na policijo, boste dobili kakšen bolj detajlni odgovor ali pa zopet name in bom jaz preko ustreznega direktorata to povprašala. Hude obtožbe ste izrekli na račun slovenjgraškega tožilstva. Jaz predlagam, da v kolikor menite, da je tam karkoli narobe obvestite mene kot notranjo ministrico, pa menim, da tudi ministra za pravosodje kot resornega ministra, v kolikor veste, da se tam res dogaja kaj protizakonitega.”

ALEŠ ZALAR: “Jaz bi samo nekaj dodal v zvezi z odvzemom premoženjske koristi. Naše ministrstvo pripravlja v prvem tednu oktobra veliko nacionalno konferenco o tem vprašanju. Namen te konference pa je, da razčistimo vsa pravna vprašanja v zvezi s pravilom obrnjenega dokaznega bremena, ki bi predstavljalo veliko novost v našem kazenskem postopku zato, da lahko v nadaljevanju storimo en korak več v smeri k temu, da se to premoženje pravočasno identificira in če je potrebno tudi zaseže.”