Koliko odvetnikov se resnično izpisuje iz seznama?

Zvonko Černač je ministra za pravosodje Aleša Zalarja vprašal glede določil Zakona o odvetništvu, ki določa, da Odvetniška zbornica Slovenije vodi seznam odvetnikov in odvetniških družb, ki zastopajo stranke po uradni dolžnosti ali izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči.
Zato je poslanca zanimalo, koliko odvetnikov in odvetniških družb v Republiki Sloveniji je bilo na ta seznam vpisanih na dan 30. 6. 2008, 31. 12. 2008, 31. 1. 2009, 28. 2. 2009 in na dan 27. 3. 2009 in kolikšni so bili navišji izplačani zneski za vsa dejanja v posameznih primerih zastopanja po uradni dolžnosti.

Objavljamo celoten magnetogram poslanskega vprašanja in odgovore ministra.
Magnetogram ni lektoriran.

ZVONKO ČERNAČ: Spoštovani kolegice in kolegi, vsi ostali prisotni.
Zakon o odvetništvu, tako imenovani Šturmov zakon v 5. členu določa, da Odvetniška zbornica Slovenije vodi seznam odvetnikov in odvetniških družb, ki zastopajo stranke po uradni dolžnosti ali izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči. Zakon tudi določa, da je odvetniška zbornica dolžna posredovati ta seznam vsem sodiščem in jim sporočiti vsako spremembo. Zakon tudi določa, da odvetnik prosto odločal o uvrstitvi na seznam ter da lahko predlaga izbris s tega seznama.
Po vložitvi predloga pa je dolžan še 30 dni opravljati dejanja za stranko.
Spoštovani gospod Zalar minister za pravosodje. Zanima me torej:
Koliko odvetnikov in odvetniških družb v Republiki Sloveniji je bilo na ta seznam vpisanih na dan 30. 6. 2008, 31. 12. 2008, 31. 1. 2009, 28. 2. 2009 in na dan 27. 3. 2009. Pri odvetniških družbah me zanima tudi koliko odvetnikov je zaposlenih v teh družbah, ki so vpisane na seznam odvetniških družb, ki zastopajo stranke po uradni dolžnosti ali izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči.
Zanima me tudi najvišji znesek, ki je bil odvetniku ali odvetniški družbi s proračuna izplačan za vsa dejanja v posameznem primeru, ko je šlo za zastopanje po uradni dolžnosti do 31. 12. 2008 in najvišji znesek, ki je bil izplačan po 1. 1. 2009.
Zanima me tudi najvišji znesek povračila stroškov v postopku revizija javnih naročil, se pravi taksa, odvetniški in ostali stroški kjer je izvajalec ponudnik v reviziji uspel, naročniku, državi pa je bilo s sklepom državne revizijske komisije odrejeno plačilo stroškov in sicer me zanima podatek za leto 2008 in najvišji znesek povračila stroškov v postopku revizije javnih naročil na enak način taksa, odvetniški in ostali stroški za leto 2009, torej po 1. januarju 2009. V teh primerih me seveda zanima tudi tisto kar je bistveno, koliko je znašala vrednost javnega naročila, ki je bila v reviziji razveljavljena in koliko je znašala vrednost javnega naročila v ponovljenem postopku. Recimo primer Markovec je takšna zanimiva zgodba kjer se je vrednost prepolovila in govorimo o prihranku, nekaj deset milijonov evrov.
Ta vprašanja me zanima zato, ker odgovore nanje nismo prejeli niti takrat, ko ste po nujnem postopku spremenili Zakono o odvetništvu, niti takrat ko je bila sprejeta pobuda za ustavno presojo naknadnega zakonodajnega referenduma tega zakona, pri kateri ste se sklicevali na protiustavnost posledic, ki bi lahko nastale pa niso bile z ničemer utemeljene. Hvala lepa.

PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Gospod minister, prosim za odgovore.

ALEŠ ZALAR: Hvala lepa. Najprej moram odgovoriti, da seveda Ministrstvo za pravosodje po zakonu ni dolžno ali upravičeno voditi podatkov za katere ste me prosili v zvezi z odvetniki in odvetniškimi družbami, zato smo morali te podatke pridobivati od petka popoldne do danes in podatki niso popolni. Namreč, ti podatki se vodji pri okrožnih sodiščih in glede na to, da zahtevate podatke o stanju na določen dan v letu 2008 in 2009 mi bo zanesljivo zmanjkalo časa, da vam razložim zdaj kakšno je stanje. Ampak začel bom z naslednjim; naslednja sodišča niso še posredovala odgovorov: okrožna sodišča Slovenj Gradec, Ptuj, Murska Sobota, Novo mesto in Ljubljana v glavnem tudi še ne. Drugače pa število odvetnikov, ki so zastopali v zadevah “ex offo” na dan 30.6.2008: Celje 66, Koper 38, Krško 20, Maribor 87. Število odvetnikov, ki so delali v zadevah brezplačne pravne pomoči: Celje 47, Koper 21, Nova Gorica 44, Krško 21, Maribor 81. To je vse stanje na dan 30.6.2008. Stanje na dan 31.12.2008: Celje 64, Koper 38, Krško 20, Maribor 84.
Pri “ex offo” in pri BPP: Celje 45, Koper 23, Nova Gorica 43, Krško 21, Maribor 81. Stanje 31.1.2009: Celje 64, Koper 6, Krško 21, Novo mesto 29, Maribor 80. Brezplačna pravna pomoč: Celje 45, Koper 3, Nova Gorica 6, Krško 22, Ljubljana se tu pojavi s podatkom 198, Maribor 81. In naprej, 28.2.2009: Celje 64, Koper 6, Krško 21, Novo mesto 29, Maribor 77. Brezplačna pravna pomoč: Celje 44, Koper 4, Nova Gorica 28, Krško 22, Maribor 67. In še 27. marec 2009: Celje 64, Koper 6, Kranj 43, Krško 20, Maribor 77 in Novo mesto 29. Pri brezplačni pravni pomoči pa: Celje 43, Koper 3, Nova Gorica 29, Kranj 43, Krško 21, tu se spet pojavi Ljubljana 193, Maribor 67 in Ptuj se tu pojavi z edinim podatkom 32. To so zdaj podatki, ki so jih posredovala sodišča o številu odvetnikov, pri čemer pa morate upoštevati, da se ti podatki morajo povezovati z obvestili, ki so jih posredovali tem sodiščem območni odvetniški zbori o tem, da se vsi odvetniki umikajo s teh seznamov.
Sicer pa glede števila zaposlenih odvetnikov v odvetniških družbah, tega podatka nima niti Odvetniška zbornica, tako da vam ga ne morem posredovati. Ministrstvo pa tudi ne, ker po zakonu ni upravičeno teh podatkov zbirati.
Glede višine izplačil v zadevah “ex offo” in brezplačne prave pomoči, ti podatki se ne zbirajo, centralno Vrhovno sodišče jih nima. Parcialno, po posameznih sodiščih nam je uspelo pridobiti podatke o stanju na dan 31.12.2008, ampak to zanesljivo ni celovit pregled za leto 2008, in sicer: Celje 11.603, Koper 10.341, Novo mesto 9.943 evrov, Maribor 19.610 evrov, Slovenj Gradec 7.553 evrov.
To so po podatkih sodišč najvišji zneski za “ex offo” zastopanje. Po stanju na dan 1.1.2009 je pa, recimo, Koper sporočil 11.842 evrov, Krško 3.399, Novo mesto 5.375, Maribor 19.776, Slovenj Gradec 7.370. To so podatki, ki smo jih v tem kratkem času uspeli pridobiti.
Glede revizije. Pri državni revizijski komisiji po zakonu ne vodijo evidenco o podatkih za katere prosite, zaradi tega smo posebej zaprosili za te podatke. Sporočili so nam, da glede na to, da je Zakon o Odvetniški tarifi začel veljati 14.1.2009, to je večinoma za zahtevke o katerih še ni bilo odločeno, varirajo pa od zneska 79.267 evrov, 31.550 evrov, 10../izklop mikrofona./…

PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod minister. Želite dopolnitev odgovora, gospod Černač? Prosim.

ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa.
Spoštovani gospod minister, zakon zelo jasno določa v 5. členu, da seznam odvetnikov vodi Odvetniška zbornica in ne sodišča. Odvetniška zbornica Slovenije je tista, ki je dolžna posredovati seznam odvetnikov vsem sodiščem in jim sporočiti vsako spremembo. To vam gotovo ni neznano. Tudi vam ni neznano, da območni zbori odvetnikov niso tisti, ki bi lahko odločali o vpisih ali izbrisih iz tega seznama, ampak v skladu z zakonom lahko o tem odloča samo vsak odvetnik kot posameznik. Na to so bili odvetniki na teh zborih tudi opozorjeni. Zaradi tega vašega podatka, ki ste ga navajali, da so območni zbori sprejemali sklep o izpisu ne morem šteti kot relevantnega, ampak bolj kot zavajanje javnosti. Iz podatkov, ki ste jih navedli izhaja, da ni res kar ste trdili, ko smo obravnavali zakon po nujnem postopku in da ni res kar ste trdili v tem Državnem zboru takrat, ko ste vladajočo večino prepričevali, da bodo nastale nujne in škodljive posledice, če ne bo sprejeta ustavna presoja naknadnega zakonodajnega referenduma o vašem zakonu. Podatki, ki ste jih navedli, resda parcialno kažejo na to kar smo ves čas zatrjevali, da ne drži, da so se odvetniki iz teh seznamov izpisovali. Da resnica je drugačna in tudi številke, ki ste jih sedaj navedli kažejo na to, da je številka približno takšna kot je bila, še več, da se je na nekaterih sodiščih povečala. Nedopustno je, da pristojni minister nima teh podatkov, moral bi jih imeti že takrat, ko je bil zakon 27. marca obravnavan po nujnem postopku v tem Državnem zboru, najkasneje pa 8. aprila, ko je utemeljeval na teh neverodostojnih podatkih, da bodo nastale protiustavne posledice v kolikor ta Državni zbor ne bo sprejel ustavne presoje naknadnega zakonodajnega referenduma. Prosim, da mi do konca odgovorite v celoti na moje vprašanje. Hvala lepa.

PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim, gospod minister.

ALEŠ ZALAR: Moram zavrniti očitek o zavajanju. Ministrstvo za pravosodje je v zakonodajnem postopku v zvezi z zakonom o odvetništvu posredovalo temu Državnemu zboru informacije, ki jih je dobilo s strani sodišč in Odvetniške zbornice. In iz teh informacij jasno izhaja poročilo, da so se odvetniki kolektivno umaknili iz teh list za zastopanje po uradni dolžnosti in zadevah brezplačne pravne pomoči.
O tem sem tudi kot minister večkrat govoril tu v Državnem zboru.
Drži pa vaš podatek, da kaže ta primer, potrebno po tem, da se uredi to področje seznamov na katere se uvrščajo odvetniki. To je bil tudi eden od razlogov zaradi česar smo se ne ministrstvu in vladi odločili, da Državnemu zboru predlagamo spremembo zakona. V zvezi s tem vam lahko zagotovim, da bom kot minister poskrbel, da bodo ti seznami ažurirani, ne glede na to, ali bo uveljavljena stara, torej sedanja ureditev, ali bo uveljavljena nova, tista, ki je v presoji na Ustavnem sodišču v zvezi z referendumsko pobudo. Skratka, zaradi tega, ker se je tu izkazalo, da tudi sama praksa, in sedaj moram reči praksa sodišč, v zvezi s postavljanjem odvetnikov s teh seznamov ni enotna, ni povsem v duhu zakona, povezuje se s situacijami, ko nekdo pride na sodišče z odvetnikom po pooblastilu in potem sodišče temu odvetniku da status zagovornika po uradni dolžnosti. Skratka tu obstaja neka siva lisa in tu Ministrstvo za pravosodje bo v vsakem primeru to vprašanje uredilo na način, da bodo te liste v bodoče ažurirane.

PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Gospod Černač.

ZVONKO ČERNAČ: Na moje vprašanje, seveda, ni bilo odgovorjeno. Ni bilo odgovorjeno v celoti. Odgovor je izredno pomanjkljiv, nisem dobil celo vrsto informacij o tem, o čemer sem spraševal, kljub temu, da sem to vprašanje točno tako kot sem ga danes prebral najavil do 12. ure v petek prejšnji teden. Nedopustno je, da pristojni minister nima podatkov na podlagi katerih je v tem Državnem zboru utemeljeval spremembo Šturmovega zakona in nekaj dni kasneje utemeljeval zahtevo po ustavni presoji naknadnega zakonodajnega referenduma, češ, da bodo nastale protiustavne in škodljive posledice, ker ne bo odvetnikov, ki naj bi zastopali ex offo oziroma nudili brezplačno pravno pomoč. Danes smo slišali, da temu ni tako. Samo v Ljubljani je preko 200 takih odvetnikov, če ne štejem vsem ostalih sodišč v Republiki Sloveniji. Jaz sem v razpravi takrat ko smo o tem razpravljali dejal, da tudi če bi bil samo eden ne bi bilo teh posledic katere ste utemeljevali. Vidimo, da problema ni, da je bil hipotetično predstavljen in hipotetično namišljen. Zadeva je po moji oceni zelo delikatna.
Gre za to, da je gospod Zalar zavajal ta Državni zbor
in zavajal celotno slovensko javnost, in to vedoma, ne nevedoma. To kliče po odstopu ministra. Na vašem mestu, gospod Zalar…

PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Černač, želeli ste proceduralno. To zdaj ni več in ne more biti polemika. Prosim, izjasnite se o proceduralni zadevo.

ZVONKO ČERNAČ: Želim proceduralno povedati sledeče: da v odgovoru, niti v prvem delu niti v drugem delu, ni bilo niti približno odgovorjeno na moje vprašanje. Zaradi tega predlagam, da se na podlagi drugega odstavka 246. člena Poslovnika na naslednji seji opravi razprava o odgovoru ministra na moje vprašanje, v okviru katere je treba pridobiti točne, konkretne podatke, tako kot sem jih v vprašanju zahteval, pridobiti tudi podatke glede revizijskih postopkov, kajti za mene je pri reviziji bistveno, za koliko se je konkretno javno naročilo, zaradi tega, ker je bila revizija sprovedena, pocenilo. Primer Markovec nam govori, za nekaj 10 milijonov evrov! Tu so odvetniški stroški sekundarnega pomena. In naslednje, mislim, da je nujno v tej razpravi ugotoviti, ali je ta hipotetični primer, ki ga je gospod minister navajal v razpravi na Krškem, se sploh resnično zgodil ali ne. In tudi, če se je resnično zgodil, ni bilo nobenih posledic, ki bi lahko nastale, kot je on utemeljeval, ker ne bi prišlo do zastopanja po uradni dolžnosti. V Državnem zboru smo s strani vladajoče koalicije poslušali strašenje ljudi, kako se bodo kriminalci sprehajali po ulicah, ker ne bo zastopanja po uradni dolžnosti. Danes vidimo, da temu ni tako. Temu je pritrdil sam gospod pravosodni minister. Nujna je razprava o odgovoru na to vprašanje, ne samo zaradi tega, ker je bilo nepopolno odgovorjeno, pač pa tudi zaradi tega, ker je bil zaveden Državni zbor in celotna slovenska javnost.
Hvala lepa.