Koliko odraslih tečajnikov se želi učiti slovenskega jezika v nemških mestih Hilden in Essen?
sreda, 2. 3. 2011Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!
MIRO PETEK: Hvala lepa. Bom seveda kljub temu postavil vprašanje, da se bodo lahko na ministrstvu pripravili na obširen, kakovosten, pošten in korekten odgovor. Vlada je na začetku svojega mandata precej bučno napovedala, da bo okrepila gospodarsko diplomacijo. Zaradi tega je prišlo v vladnih resorjih tudi do nekaterih organizacijskih sprememb, žal pa v javnosti ne vemo, ali in koliko se gospodarska diplomacija po dveh letih in pol te vlade tudi že odraža v večjih poslih slovenskega gospodarstva v tujini. Zato se seveda postavlja vprašanje: Ali se je Vlada tega projekta lotila dovolj premišljeno ali pa se je naslonila na napačne ljudi in seveda tudi na napačne države?
Za največjega predstavnika slovenske gospodarske diplomacije se je oklical predsednik vlade, gospod Borut Pahor, ki se je v zadnjih letih kar nekajkrat mudil na obisku v Libiji in javnosti razlagal, kako sta z diktatorjem Gadafijem velika prijatelja, na drugi strani pa poslov v Libiji ni bilo. Gadafi, ki je tiran in diktator, s katerim je naš predsednik vlade skupaj proslavljal tudi obletnico državnega udara, pa zadnje dni pobija Libijce kot po tekočem traku. Tako kot je bilo pajdašenje z Gadafijem sramotno za slovensko državo, tako se je sramotno končala tudi naša gospodarska diplomacija v Libiji. S sto milijonskimi državnimi garancijami bi gotovo marsikatero podjetje delalo in tudi konkuriralo za različne posle v tujini, ne zgolj in samo SCT, ki mu vlada tako ali drugače utira poti, vemo pa, kje je SCT danes, pred propadom oziroma razpadom. Spet je druga plet gospodarske diplomacije slovenske vlade lobiranje pri predsedniku države Republike Srbske, gospodu Dodiku, takrat je predsednik vlade lobiral za cestno podjetje iz Maribora, ki je prav tako v stečaju. Predsednika Dodika, ki se požvižga na Dajtonski sporazum in ki se požvižga na mir v Bosni in Hercegovini, pa nekatere države Evropske unije sploh ne sprejmejo za svojega sogovornika.
Zato ministra Žbogarja sprašujem: Kakšen je okvir slovenske gospodarske diplomacije, se naslanjamo na totalitarne in diktatorske države, ki imajo kršenje človekovih pravic zapisane na svojo zastavo, pač glede na te vzorce, ki nam jih ponuja danes Libija in Gadafi? Kako lahko od takšnih diktatur in avtoritarnih režimov sploh pričakujemo pošteno gospodarsko sodelovanje? In končno ministra sprašujem: Kako ocenjuje gospodarsko diplomacijo v tem mandatu? Pričakujem ustni odgovor takrat, ko bo minister prisoten na seji. Hvala.
