Koliko nas bo stal Falcon?
torek, 19. 5. 2009Objavljamo celoten magnetogram poslanskega vprašanja in odgovore generalnega sekretarja.
Magnetogram ni lektoriran.
ZVONKO ČERNAČ: Jaz mislim, da bo spoštovani generalni sekretar Vlade znal kompetentno odgovoriti na moja vprašanja.
Prejšnji teden smo glede vladnega Falcona slišali napoved ministrice za obrambo o tem, da se sokol vrača v svoje gnezdo. Napoved ni ravno točna. Težko se bo vrnil v svoje gnezdo, saj ga resnici na ljubo v Sloveniji nikoli ni imel. Niti en dan, niti eno uro v zadnjih petih letih od rojstva daje, Falcon ni bil v Sloveniji. Drži pa, da se Falcon vrača k svojim nekdanjim gospodarjem, ki pa ga, kot slišimo, ponovno nočejo in so skoraj pol leta modrovali o tem kaj naj z njim. V tem času pa je nastalo toliko nepotrebnih stroškov, da bi lahko z njimi brez težav pokrili celotno varčevanje pri reprezentanci ne le predsednika Vlade, temveč celotnega ministrskega zbora in to za 10, ne za 1 mandat.
Pred šestimi leti je bil Falcon kupljen za 35 milijonov dolarjev, namesto prvotno načrtovanega brata, katerega cena je znašala 42 milijonov dolarjev. Očitno smo tudi takrat imeli k varčevanju nagnjeno LDS-ovo vlado. Potem je krmilo Vlade prevzel sedanji poslanec Socialnih demokratov, gospod Rop. Javnost se je zgražala, zato je padla druga napačna odločitev. Falcona so dali v najem za pet let in 125.000 dolarjev mesečno ali v petih letih smo za najemnino dobili približno toliko, kot je bilo iz proračuna plačanih samo obresti zanj. To je okrog 7 milijonov dolarjev. Očitno gre v tretje rado, saj se bližamo tretji napačni odločitvi.
Slabega pol leta je namreč minilo od najave sedanjega predsednika Vlade, da je pogodba za Falcona prenehala in končno smo dočakali odločitev Vlade glede njegove nadaljnje uporabe. Letalo pa kljub temu še vedno stoji nekje v tujini. Poškodovano. Samo malenkostno popravilo bo znašalo borih milijon in pol evrov.
V tem času, ko Falcon ni letel, ko predsednik države, ministrstva in ostali proračunski uporabniki za polete najamejo draga letala, se plačujejo visoki stroški, dela se škoda, kar vse bodo plačali davkoplačevalci.
Zanima me torej, kdaj dejansko bo Falcon pristal v Sloveniji in koliko bodo znašali skupni stroški, ki jih bodo dolžni plačati davkoplačevalci za obdobje od takrat, ko je najem prenehal in dokler Falcon ne bo pristal v Sloveniji. Zanima me tudi koliko znašajo skupni stroški letalskih prevozov, ki so jih Vlada, ministrstva, predsednik države in ostali proračunski uporabniki opravili od 21. novembra 2008 do danes.
V tej zvezi me zanima seznam petih najdražjih posamičnih prevozov teh uporabnikov v istem obdobju. Hvala lepa za odgovor.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Hvala lepa. Seveda bomo tudi v tem mandatu, očitno imeli bodisi pri poslanskih vprašanjih, ali sicer veliko razpravo kaj s sokolom. Drži, vladno letalo je trenutno v ZDA, garažirano, zavarovano, tako kot še stotine avionov, ki v času gospodarske finančne krize preprosto ne letijo več.
Najprej moram kot bivši poslanec in kot generalni sekretar Vlade povedati, da sem s presenečenjem o primopredaji s prejšnjim generalnim sekretarjem izvedel, da bo v začetku decembra pravzaprav opcija ponudnika ali obstoječega uporabnika aviona izčrpana. To sem sprejel z obžalovanjem, zato ker je vsakomur znano, da ne izkoristiti čas konjukture zato, da se je bodisi avion v preteklem mandatu prodalo ali podaljšalo najemno pogodbo ali karkoli naredilo z njim, kar se zdi poslancem sedanje opozicije, takratne koalicije, bolj smiselno, seveda, pač v nekaj tednih nemogoče narediti.
Vendarle se je Vlada tega problema lotila resno. Naredili smo ekonomsko analizo pravzaprav kaj narediti s tem avionom. Mislim, da je prav, da tem zboru povemo nekaj najprej glede tega. V bistvu so tri možnosti. Dve možnosti sta povezani s tem, ali letalo želimo zadržati v lasti Republike Slovenije, ena možnost je povezana s tem, da letala ne zadržimo v lasti Republike Slovenije. Če je še čas konjukture bil čas, ko bi bilo smiselno, če ste tako mislili, da je to neracionalna odločitev imeti lasten avion ta, ko bi bilo mogoče avion prodati, je žal čas finančne gospodarske recesije ta, da aviona seveda ni mogoče prodati pod neko, recimo ji vsaj nadomestno ceno.
Zato Vlada tretje opcije, to je to ,da se letalo ne zadrži v lasti Republike Slovenije v danih razmerah ni sprejela. Vlada se je zato odločila in se odloča med dvema opcijama. Obe opciji sta povezani s tem, da se letalo zaradi razmer na svetovnih trgih avionov in siceršnji svetovni gospodarski krizi, ki zmanjšuje povpraševanje po takšnem avionu, zadrži v lasti Republike Slovenije, ker ga seveda ni mogoče racionalno prodati.
Če ga zadržimo v lasti Republike Slovenije sta dva podmožnosti. Ena je ta, da letalo pripeljemo v Slovenijo in da ga uporabljamo v državne namene. Vendar tu naletimo ponovno na problem racionalnosti. Takšno letalo lahko leti letno tudi 800 in več ur. Države potrebe za dve leti, kot so bile …/Nerazumljivo./ z javnim razpisom Ministrstva za javno upravo pa kaže, da za dve leti, leti 2009 in 2010 potrebuje Vlada najeti različnih avionov s sedeži do 20 sedeži, nad 20, za cirka 600 ur. Te dni se zaključuje takšen javni razpis, po katerem bosta dva ponudnika podpisala z Ministrstvom za javno upravo najem oziroma ponujanje storitev izvajanja letalskih prevozov za avione nad 20 in avione pod 20 oseb z zelo konkurenčnimi cenami. Zato smo se odločili, da letala ne bomo uporabljali za državne namene, ampak da bomo to letalo oddali v najem. In Vlada je prejšnji teden sprejela določbe o pogojih, da bomo po metodi javnega zbiranja ponudb iskali ponudnike, ki so pripravljeni to letalo vzeti odvisnosti od teh ponudb se bomo odločali o naslednjih korakih.
ZVONKO ČERNAČ: Gospod generalni sekretar je bil presenečen, da je dobil letalo, katerega najem je prenehal februarja letos in manipulira in želi odgovornost v skladu s staro navado prenesti na nekoga drugega. Jaz pa nisem nič presenečen, da mi ni odgovoril na nobeno od mojih vprašanj. Vsa vprašanja, ki sem jih ponovil danes na seji tega Državnega zbora so bila v petek napovedana. Sprašujem torej:
Kdaj dejansko bo Falcon pristal v Sloveniji?
Koliko bodo znašali skupni stroški, ki jih bodo dolžni plačati davkoplačevalci za obdobje od takrat, ko je najem prenehal in dokler Falcon ne bo pristal v Sloveniji?
Zanima me tudi koliko znašajo skupni stroški letalskih prevozov, ki so jih Vlada, ministrstva, predsednik države in ostali proračunski uporabniki opravili od 21. novembra 2008 do danes in seznam petih najdražjih posamičnih prevozov teh uporabnikov v tem istem obdobju?
Na ta vprašanja, ki sem jih postavil korektno v skladu s Poslovnikom nisem dobil odgovora. Glede prekinitve pogodbe. Gospod Cvikl je bil v neki komisiji, kjer se je podrobno seznanil z vso dokumentacijo, med to dokumentacijo s katero se je podrobno seznanil je tudi pogodba, ki je jasna in ki jo je podpisala Ropova vlada leta 2004 za pet let in v kateri je bilo zelo jasno napisano kako je z oddajo in predčasno odpovedjo za takšno letalo. Letalu je pogodba prenehala februarja in najemnik se je v skladu s pogodbo sam odločil, da najema več ne bo nadaljeval. Tisti, ki mu je dal letala v najem te pravice po tisti pogodbi kot jo je podpisala takratna Ropova vlada sploh ni imel. Takšna je pač bila pogodba iz tistega časa. Prosim, da odgovorite na moja vprašanja, ki sem jih postavil. Hvala lepa.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Gospod spoštovani poslanec, brez razburjanja. Tudi na ta vprašanja boste dobil odgovor koliko je katero ministrstvo do sedaj porabilo. Ključno je, da je od nastopa te Vlade do danes, to kar je relevantno za to vprašanje, bilo zelo malo najemov letal. Ministrstvo za zunanje zadeve eno letalo, tri osebe, skupna cena 2483 evrov, torej 800 evrov na osebo. Ljubljana-Tel Aviv-Ljubljana 4888 deljeno z 2 za dve osebi 2400. Luksemburg 5506 oseb deljeno s šest 900 evrov. Vse cene nižje kot je na trgu cena za uro letenja s Falconom, ki je med 4000 v času depresije(?) in 5500 v času konjunkture.
Zato velja, da tudi avioni, ki jih je ta vlada najemala, glede na število oseb, ki potujejo, in glede na ceno, smo jih najemali ceneje, kot če bi imeli Falcona že tukaj. Falcon pa mesečno stane, zavarovalnina, ki bi bila v vsakem primeru – za hangariranje in taksiranje in znaša 6600 evrov na mesec in garažiranje, ki je 5500 evrov. Zakaj pa smo se odločili hangarirati oziroma garažirati avion v Ameriki? Zato, ker je to mednarodni razpis in ker je tam trg takšnih avion veliko večji in je verjetnost, da dobimo od tam ustrezno ponudbo večja, kot če bi avion že pripeljali v Slovenijo in ga na primer ponujali samo tukaj. Kakšna bo ponudba – težko povem. Verjamem pa, da bomo glede na sprejet posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem v skladu z uredbo o stvarnem premoženju držav, pokrajin, občin, ki je bila sprejeta v preteklosti, po tem, ko se je takšen avion nekoč že kupil, seveda dobili različne ponudbe. Med temi ponudbami se bo treba odločiti in predvsem ugrizniti v to kislo jabolko – ali avion pripeljati v Slovenijo, ga eventualno pač dati v zakup enemu od domačih prevoznikov, kar bi pomenilo, da ga lahko uporabljajo tudi državni funkcionarji, ali pa bo avion Sokol še vedno nebogljeno dete, ki bo v tujini vozilo druge.
Meni je žal, kot sem že prej povedal, da sem o vsem tem s strani prejšnjega generalnega sekretarja Vlade, brez kakršnihkoli pripravljenih analiz bil seznanjen praktično nekaj dni pred potekom pogodbe.
Hvala lepa.
ZVONKO ČERNAČ: Ja, žal moram ugotoviti, da tudi v drugem poskusu na moje poslansko vprašanje ni bilo ugotovljeno. Zahteval sem podatke o petih prevozih, dobil sem tri. Ne vem kam je izpuhtel tisti za 89 tisoč evrov v Bosno predsednika države.
Zaradi tega, na podlagi drugega odstavka 246. člena Poslovnika predlagam, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru na moje vprašanje.
Slišali smo, da nas bo garažiranje stalo, skupaj z vsemi ostalimi stroški za letalo, ki stoji, ki ni v funkciji, približno 100 tisoč dolarjev. Ko ga bomo pripeljali v Slovenijo, bomo morali plačati davek v višini 5 milijonov evrov oziroma cirka 7 milijonov dolarjev. Slišali smo, da še vedno ni sprejeta odločitev ali ga bomo pripeljali ali ga ne bomo pripeljali. Kot se jaz spomnim, poročil zadnje seje Vlade, ki je bila prejšnji teden v četrtek je bilo tam jasno in nedvoumno povedano: Falcon prihaja v Slovenijo, razpis bo objavljen 22. maja. Do 15. junija se bodo zbirale ponudbe.
Ali se vam to ne zdi nekam kratek rok za takšno zgodbo? Ali so mogoče že znani interesenti, se že ve kdo bo letel s tem letalom v prihodnje? V Vladi je kar nekaj ministrov, ki radi letijo v “shopping” s takimi in drugačnimi najetimi letali.
Vse to mi zbuja sum, da ne bo šlo za gospodarno odločitev pač pa za še eno iz vrst negospodarnih odločitev, ki gredo vse na škodo davkoplačevalcev, tako leta 2003 kot v času Ropove vlade in danes.
Zato me tudi zanima kaj je bilo na temu vprašanju storjeno glede uveljavljanja odgovornosti? Slišimo, da je sedanja ministrica za notranje zadeve učinkovita pri raziskovanju nekih metel, ni vrag da ne bo svoje ambicioznosti pokazala tudi pri raziskovanju tega vprašanja. Pri Falconu je namreč v petih letih na podlagi pogodbe, ki je ni mogla prekiniti Vlada, nobena vlada, ker je bila tako napisana, da jo lahko prekine samo tisti, ki ima letalo v najemu, sklenjena pa je bila v času Ropove vlade izpuhtelo najmanj štirinajst milijonov dolarjev, oziroma približno toliko kot je Falcon po nekih neodvisnih mnenjih trenutno vreden. Vprašanje pa je ali je po merilih nove oblasti to dovolj za preiskavo? Če bi iz njega izginila kakšna metla potem že, potem bi gotovo bili priča široki policijski preiskavi in to pod budnim očesom pristojne ministrice. Da si le ne bi kdo drznil tako pomembne preiskave ustaviti. Ko po petih letih izgine cel Falcon, res da pet let rabljen in upoštevanje dejstvu, kdo je pri temu izginotju sodeloval pa je veliko vprašanje glede na novo uveljavljeno maksimo o pravni poti, ki da je edina prava pot, odvisno seveda od tega kdo po njej stopa. Ali bomo dobili sploh kdaj natančne podatke koliko nas je ta Falcon dejansko stal? Vse nas davkoplačevalce.
Glede na to, kar sem slišal danes močno dvomim in zaradi tega predlagam, da o tem opravimo razpravo. Hvala lepa.