Koliko davkoplačevalskega denarja namenjamo za nerabljeno vladno letalo?

Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak je ministra za finance in generalnega sekretarja vlade vprašal glede vladnega letala Falcon 2000-EX, ki je bilo z davkoplačevalskimi sredstvi kupljeno v letu 2002. Vladni falcon je bilo kasneje dan v najem, a kot je znano, je bilo finančnih sredstev iz vira najemnine relativno malo. Pogodba za najem letala Falcon je pred kratkim potekla, po do sedaj znanih podatkih pa je letalo garažirano v nekem hangarju v Združenih državah Amerike. Zato je dr. Gorenaka zanimalo, koliko slovenski davkoplačevalci plačujejo za garažiranje vladnega letala in zakaj se vlada ne odloči, kaj bo s Falconom 2000-EX storila.
Objavljamo celoten magnetogram poslanskega vprašanja in odgovore ministra ter generalnega sekretarja vlade.
Magnetogram ni lektoriran.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Spoštovani gospod generalni sekretar, seveda tudi minister za finance! S svojim poslanskim vprašanjem se moram pomakniti nekoliko nazaj in reči takole: 4.10.2001 je takratna Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o nabavi letala falcon 900-EX. Nenavadno za tisti čas je bilo to, da je Vlada sklenila, da se to nabavi iz razvojnih programov obrambnih sil. Takoj zatem smo dobili tudi odgovor, namreč, sprejet je bil nov ciklus razvojnih programov in je s tem bilo tudi dejanje takratnega obrambnega ministra nekako normalno. Razpis za nakup letala ni bil nikoli objavljen, ampak je bil poslan poziv trem proizvajalcem. Odzvala se je javnost, kot veste, tisti, ki ste zadevo takrat spremljali, zlasti z vprašanjem, koliko bo to letalo stalo in koliko bomo zanj plačali davkoplačevalci. Vlada je prikrivala realna dejstva, govorila, predvsem njen generalni sekretar je govoril o 35 milijonih evrov, kasneje pa so novinarji izbrskali še podatek o tem, da je zamolčal davek, kar pomeni 42 milijonov evrov.

Takoj zatem je prišlo do močnega pritiska javnosti. Vlada je pojasnila, da bomo prevažali tudi domnevne ranjence za potrebe Ministrstva za obrambo, če bi do tega prišlo. 27.6.2002 pa je Vlada sprejela odločitev, da bo namesto 35 milijonov vrednega letala kupila tistega za 7 milijonov manj, imenovalo pa se je falcon 2000-EX. Naj vas spomnim samo na to, da sem, ker si sam ne znam niti predstavljati, koliko denarja je to, na spletni strani Adrie danes preveril in ugotovil, da toliko stane tisto najnovejše letalo s 86 sedeži, tako da imate predstavo, koliko je Vlada takrat zapravila. Nihče seveda ni šel na tiskovno konferenco, tudi takratni generalni sekretar Vlade ne.

Nekoliko je bilo presenečenja tudi ob tem, da je takratni predsednik Vlade izjavil, da ni nobene potrebe po hangarju, kasneje pa se je zgradil tudi hangar, in sicer je bila pogodba podpisana dan pred tem, ko je Vlada sprejela sklep o tem, da javnih naročil ne bo več za tisto leto. Seveda vas sprašujem, glede na to, da je pogodba potekla, da je bilo letalo dano v najem, kot vemo, da smo za njega dobivali relativno malo: Kako je zdaj s tistimi sklepi Vlade? Pojavljajo se različne številke, letalo je namreč garažiran in koliko za to plačujemo, da ga tako rekoč parkiramo v Združenih državah Amerike. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod generalni sekretar Vlade, izvolite.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Hvala lepa z vprašanje poslancu Gorenaku. Žal mi je, da to navajanje dejstev iz preteklosti ni vključevalo dejstev v preteklih štirih letih. Če bi se seveda, bodisi vi, kot bivši državni sekretar ali generalni sekretar Vlade, ki sem ga jaz nasledil, ukvarjala s tem vprašanjem, potem bi se ob koncu prejšnjega mandata mirno zaključila zgodba s Falconom 2000-EX v katerikoli obliki. Tako pa nas je 8. 12. najemnik obvestil, da ne namerava podaljšati pogodbe. Vlada je pristopila k analizi realnih možnosti, pri tem pa se je seveda treba zavedati dejstva, da v letih 2007 in 2008, ko je bila konjunktura na svetovnih trgih letalstva, se prejšnja Vlada ni odločila za, na primer prodajo tega aviona, če seveda ocenjujete, da je z njim tako velik problem.

Situacija je naslednja: najemnik je odpovedal pogodbo. Lahko bi avion takoj pripeljali v Slovenijo, vendar bi to pomenilo vnaprejšnjo odločitev, da bomo avion: ali uporabljali v Sloveniji ali ga v Sloveniji dokapitalizirali in to ne omogoča eventualnega podaljšanja oddaje aviona na ameriškem tržišču, ki je za te avione najbolj primerno. Zato smo se pred izvedbo javnega razpisa in kadar se mudi, takrat pogajanja navadno niso dobra, odločili da avion po izteku dobe v začetku februarja prevzamemo in ga garažiramo v Ameriki. Minister za finance bo povedal natančne številke koliko to garažiranje stanje, tudi zavarovanje.

Trenutno pa so v opciji tri možnosti: Eno je, da se avion zadrži v lasti Republike Slovenije in se ga da v večletni najem ali upravljanje slovenskemu operaterju, neke opcije so. Druga možnost je, da se ga dokapitalizira slovenskemu letalskemu prevozniku v obliki dokapitalizacije s stvarnim vložkom. In potem je še tretja možnost, to je prodaja. Problem prodaje je, da, kot sem že prej povedal, je trg padel in za ta avion ne bi dobili toliko, kot je ocena njegove vrednosti ali vsaj nadomestne vrednosti, ker je njegova tržna vrednost zdaj zelo nizka. Obstaja tudi ena podmožnost, da bi ta avion eventualno uporabljala Slovenska vojska, vendar sam tega ne bi pretirano komentiral.

Situacija je zdaj takšna, da bo Vlada na eni od naslednjih sej o teh treh opcijah razmislila, tudi komparirala stroške na uro uporabe takšnega aviona, primerjalno pač katera opcija je in se potem na tej podlagi odločila: najprej za javni razpis, če javni razpis ne bo uspel, potem eventualna dokapitalizacija s stvarnim vložkom. In o tem bomo pravočasno obveščali javnost. Gospod minister pa bo predstavil finančne učinke.

PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod minister za finance, izvolite.

DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala lepa. Spoštovani! V skladu z odločitvijo, da se letalo garažira so nastali naslednji stroški: 7.300 dolarjev na mesec stane samo garažiranje, 35.651 dolarjev in 77 centov stane zavarovalnina, ki bo potekla 5. junija, ostali stroški in stroški ekipe, se pravi letalska karta, bivanje in pregled in taksa so skupaj znesli toliko, da je skupen znesek preračunano v evre 110.309 in 58 evrov za prve pol leta. Do takrat naj bi se našla rešitev, tako da bi potem letalo šlo zopet v uporabo. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Gorenak, dopolnitev odgovora.

DR. VINKO GORENAK: Ne bom polemiziral z generalnim sekretarjem, mislim, da 8. 12. 2008 nisem sedel v vladni palači, ampak vi, ker ste rekli, da je 8. 12. 2008 prišel odgovor o odpovedi te zadeve. Vlada Janeza Janše pa je od tam odšla, kot vemo, v mesecu novembru. Torej, ni bilo možno.

V zvezi s tem ostaja nekaj dejstev. Dejstev je, da je 27 milijonov dolarjev izjemna cena. Ostaja tudi dejstvo, da je 125.000 dolarjev cena najema, ki Sloveniji in njenemu proračunu ni prinesla želenih učinkov po zgrešeni investiciji kot taki, če tisto sploh zanemarimo. Dejstvo je, da je v tem času bilo plačanih 7,5 milijona dolarjev in nič več. Ostaja tudi dejstvo, da je država skozi ves ta čas, izjema je seveda obdobje prejšnje Vlade, ko je letalo bilo v zakupu, torej tistega letala v tistem času ni bilo možno prepeljati nazaj, država in njen proračun izgubila izjemno izjemno veliko. Bojim pa se, da nastaja še eno dejstvo, da ste imeli 22. januarja vse tiste možnosti o katerih ste vi govorili, gospod generalni sekretar, torej oddaja v najem, …/nerazumljivo./ Adria in tako dalje. Vsa ta dejstva obstajajo. Ampak lahko bi se bili že odločili. Očitno se boste odločili čez 6 mesecev za kolikor je sklenjena pogodba. V teh 6 mesecih pa bomo plačevali še tisti znesek, ki ga je finančni minister omenil, pomnožen s 6.

Zato vas sprašujem: Zakaj tako odlašanje? Zakaj ne hitrejše reakcije Vlade na tem področju, ki bi imele, bom rekel, bolj pozitivni učinek na proračun? Hvala.

PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Finančni minister.

DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala lepa. Znesek 110.309 je za celotno polovico leta. Mi pričakujemo, da bo prišlo na trgu do otoplitve in da bo v tem obdobju nekaj mesecev moč najti tako rešitev, da se bo lahko letalo plasiralo naprej na način, da bo vračalo stroške amortizacije. Po teh stroških je bilo tudi dano v najem, tako da mislimo, da se bo na koncu ta investicija vendarle izplačala, ne glede na to, da gre za zelo zahtevno investicijo, ker je to izjemno kakovostno letalo, ki omogoča čezatlantske prelete.

PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod generalni sekretar Vlade.

MAG. MILAN M. CVIKL: Hvala lepa. Rad bi samo te navedbe gospoda državnega sekretarja Gorenaka povedal, da ni res, da se prejšnja Vlada ni zavedala tega vprašanja, konec koncev v primopredaji med mano in generalnim sekretarjem gospodom Predaričem je to bila ena od točk. Vprašal sem ga, kaj so pa naredili v zadnjih štirih letih, da bi problem odpravili razen, da so seveda trpeli izgubo v državnem proračunu za katerega govorite. In odgovor je bil, da ničesar.

Zato seveda je prej sedanja Vlada po nastopu 21. novembra in potem po prvi seji takoj oblikovala delovno skupino. Opcije niso tako enostavne kot si vi mislite, gotovo bi bilo nekaj, če bi mi takoj doopremili letalo kar se ni naredilo v štirih letih bilo potrebno skoraj milijon evrov investirati v doopremljanje aviona zato, da se ga pripelje čez Atlantik in s tem bi izgubili možnost razpisa na največjem trgu Falkonov 2000 X oziroma podobnih poslovnih letal, govorimo seveda o ameriškem in azijskem trgu. Tako da ta zadeva ni tako enostavna, tudi teh sto deset tisoč evrov vključuje nekatere stroške, ki bi nastali v vsakem primeru, če bi avion že bil v Sloveniji bi ravno tako bilo zavarovanje. Naj vam povem, da je zavarovanje aviona sklenjeno pri slovenski zavarovalnici.

Tako da ti nekateri stroški bi seveda nastali v vsakem primeru. Edini seveda odvečen strošek, če lahko tako rečem, je trenutno strošek garažiranja v Združenih državah vendar smo ocenili, da je seveda štirideset tisoč dolarjev polletnega garažiranja ceneje kot seveda preprečiti možnost, da bi na razpisu za oddajo aviona v najem bili omejeni samo na evropski trg, ki je kot je poznano veliko manjši kot je severno ameriški in azijski trg.

Mi bomo šli naprej z razpisom, če razpis ne bo uspel po pogojih razpisa potem seveda bosta sledila naslednja dva koraka. In kot sem rekel, na tej podlagi primerjave urnih postavk, stroškov v kateri koli od teh opcij se bo Vlada odločala racionalno in učinkovito, žalujem pa da se je zgodilo veliko prepozno.

PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Gorenak, želite predlagati razpravo.

DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Samo bi prosil, če me ne prekinjate. Gospod generalni sekretar najprej ste rekli 8. 12. da je bila še Janševa vlada, zdaj ste mi rekli, da sem državni sekretar. Jaz nisem državni sekretar ampak sem poslanec v temu državnemu zboru. V skladu s tem, gospod predsednik, je bil tudi odgovor, bom rekel te številke, ki jih navajate jaz lahko v časopisu preberem jaz bi pa rad kaj več kot to. Zato predlagam seveda, da tudi v odgovoru generalnega sekretarja opravimo razpravo v skladu z 264. členu pa damo tudi generalnemu sekretarju možnost, da bolje pogleda številke pa kdaj je kje kdo bil. Hvala lepa.