V državnem zboru je 29. maja 2024 potekala nujna seja odbora za zdravstvo, ki jo je zahtevala skupina poslancev in poslank SDS, in sicer za čimprejšnjo sistemsko ureditev paliativne oskrbe, kar so na glasovanju ob sklepu zasedanja odbora koalicijski poslanci zavrnili.
Kot je v imenu predlagatelja poudarila poslanka Alenka Jeraj, naša skupna prizadevanja za sistemsko ureditev paliativne oskrbe v Sloveniji ne smejo zastati, zato je potrebno v okviru svojih pristojnosti v Državnem zboru Republike Slovenije nadaljevati z aktivnostmi in prizadevanji na tem področju
Paliativna oskrba je aktivna celostna oskrba posameznikov vseh starosti, katerih trpljenje je posledica resnega bolezenskega stanja, še zlasti ob koncu življenja. Njen cilj je izboljšati kakovost življenja bolnikov, njihovih družin in negovalcev. Vključuje preventivo, zgodnje prepoznavanje, celostno oceno in obravnavo telesnih simptomov, vključno z bolečino in drugimi obremenjujočimi simptomi, psihičnimi stiskami, duhovno stisko in socialnimi potrebami.
Paliativna oskrba lahko pozitivno vpliva na potek bolezni, ne pospešuje niti ne zavlačuje smrti, potrjuje življenje in prepozna umiranje kot naraven proces. Paliativna oskrba nudi podporo bolnikovim bližnjim in negovalcem, tako med bolnikovo boleznijo kot v procesu žalovanja. Uporablja se v vseh okoljih, kjer se bolnik nahaja – na bolnikovem domu, v zdravstvenih ustanovah, v socialnovarstvenih ustanovah in na vseh ravneh zdravstvenega varstva, od primarne do terciarne ravni. Izvajajo jo strokovnjaki z osnovnimi znanji paliativne oskrbe.
V razpravi je poslanka mag. Karmen Furman opozorila na dejstvo, da imamo v Sloveniji vedno bolj starajoče se prebivalstvo, zato bi bilo smiselno, da se zadeva s sistemskim zakonom uredi. Pri tem pa se vključi vse tiste deležnike, ki paliativno oskrbo v praksi tudi izvajajo. Samo na ta način bomo dobili kakovosten zakon in dobre rešitve paliativne oskrbe v praksi.
Vodja poslanske skupine Jelka Godec je izpostavla: “Od 2010 do 2021 ni bilo narejeno skoraj nič. Nekaj je bilo narejeno na paliativi. Vendar ne tako, kot je predvideval državni program, ali da bi se vmes kaj spremenilo. Kdo je bil na vladi, kolega Janev? Ne mi govoriti, da smo bili mi toliko let na vladi.”
Leta 2011 je na Ministrstvu za zdravje pričela z delom skupina strokovnjakov za vzpostavitev mreže negovalnih bolnišnic v Sloveniji. Po sprejetju državnega programa je najprej z delom pričel paliativni mobilni tim v Gorenjski regiji na področju Območne enote Kranj s sedežem v SB Jesenice, program pa je bil v letu 2018 vključen tudi v Splošni dogovor. V letu 2021 je bila v Splošnem dogovoru ZZZS sprejeta širitev delovanja mobilnih paliativnih timov, tako so z delom pričeli timi v Splošni bolnišnici Murska Sobota, UKC Maribor, UKC Ljubljana, Splošni bolnišnici Novo mesto in na Onkološkem inštitutu Ljubljana. V letu 2023 je z delom pričelo osem mobilnih enot. Trenutno delujejo mobilni paliativni timi v naslednjih bolnišnicah: Splošna bolnišnica Ptuj, Splošna bolnišnica Novo mesto, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Splošna bolnišnica Jesenice, Splošna bolnišnica Nova Gorica, Splošna bolnišnica Izola, UKC Maribor in Onkološki inštitut Ljubljana.
Dejavnost mobilnih paliativnih timov se kljub vsemu razvija (pre)počasi. Za enako dostopnost do storitev paliativne oskrbe na domu je potrebno, da se mobilni paliativni timi vzpostavijo pri vseh slovenskih bolnišnicah v vseh regijah. Stroka ocenjuje, da bi potrebovali še vsaj 8 mobilnih paliativnih timov tam, kjer do danes niso vzpostavljeni, torej skupaj 16.
V vsakoletnem Splošnem dogovoru se v storitve negovalnih bolnišnic vključuje tudi paliativna oskrba. Iz uradnih podatkov ZZZS izhaja, da izvajalci programa v letu 2022 v skupni masi planiranih in zagotovljenih sredstev niso realizirali. Za dejavnost negovalnih bolnišnic (zdravstvena nega/paliativa) je bilo rezerviranih 16.156.046,94 evrov, realiziranih storitev pa je bilo le v vrednosti 7.280.420,39 evrov, kar predstavlja le 45 % realizacijo.
V prvem polletju leta 2023 pa je bilo po podatkih ZZZS je bilo za dejavnost negovalnih bolnišnic rezerviranih 8.414.255,02 evrov, vse negovalne bolnišnice pa so opravile storitve v obsegu 4.300.654,85 evrov, kar predstavlja 51,1 % realizacijo.
Alenka Jeraj je izpostavila: Namen, da smo pripravili zakon o paliativni oskrbi je tudi, da se vključi društvo Hospic, ki opravlja veliko delo. Z zakonom smo tudi določili, da bi v nekem doglednem času prišli do hospic hiš v vseh slovenskih regijah.
V Sloveniji namreč že 28 let deluje Društvo Hospic, ki je nevladna, nepridobitna in humanitarna organizacija posebnega družbenega pomena. Poslanstvo društva je celostna oskrba umirajočih in njihovih svojcev, ki se po smrti nadaljuje v podporo žalujočim odraslim, otrokom in mladostnìkom. V skladu z načeli hospica so vse storitve za uporabnike brezplačne. Društvo ima dvanajst območnih odborov, organizirani po celotni Sloveniji. področju umiranja, smrti in žalovanja. Decembra 2022 je imelo društvo 25 zaposlenih in 193 prostovoljcev. Trenutno je v Sloveniji le ena Hospic hiša v osrednji slovenski regiji, kjer se izvaja stacionarna hospic oskrba umirajočih. Financiranje dejavnosti hospic stacionarne ustanove je urejeno z presežki iz lekarniške dejavnosti, oskrba je za uporabnike hospic hiše brezplačna.
Koalicijski poslanci so vse predlagane rešitve s strani poslancev SDS zavrnili, pred tem pa se je poslanec Zvone Černač vprašal: "Zdaj, ko je treba podpreti nek sklep, ki ga predlaga SDS, boste proti. Zato, ker je bilo to predlagano s strani opozicijske stranke. Se pravi, vam gre zdaj za ljudi, da se te stvari uredijo, ali gre za politizacijo?"