Koalicijski poslanci iz vrst SD, PS in DL proti obsodbi delovanja SDV

Koalicijski poslanci zavrnili tudi sklep, s katerim  bi komisija za peticije in za človekove pravice in enake možnosti pozvala vse tri veje oblasti, da storijo vse, da bodo svojci in potomci likvidiranih oseb našli njihove posmrtne ostanke in jih lahko končno dostojno pokopali. V petek je potekala seja Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, ki jo vodi poslanka SDS Eva Irgl in na kateri so pod drobnogled vzeli delovanje nekdanje Službe državne varnosti skozi prizmo človekovih pravic “nedotakljivosti človekovega življenja” in “do osebnega dostojanstva in varnosti”. Na seji komisije so obravnavali tudi vlogo SDV pri usmrtitvi hrvaškega študenta Stjepana Crnogorca in hrvaškega emigranta Nikice Martinoviča, ki sta se zgodili v 70. letih prejšnjega stoletja.  Roman Leljak, predsednik Društva za raziskovanje polpretekle zgodovine, je zbral ogromno arhivskega in dokumentarnega gradiva v zvezi z omenjenima primeroma, na podlagi katerih je podal tudi več kazenskih ovadb proti nekdanjim odgovornim na vrhu SDV. Leljak pa je opozoril tudi, da se “mesec in pol od predstavitve problema ugrabitve in likvidacije Stjepana Crnogorca, slovenski organi pregona niso zganili,” slovensko tožilstvo pa je primer pospremilo z nekoliko mlačno izjavo, da zadevo preučujejo.

Po dolgi razpravi na seji komisije, ki se je začela z več proceduralnimi predlogi iz vrst koalicije in s prizadevanji koalicijskih poslancev, da omenjene seje ne bi bilo, je predsednica komisije za peticije in za človekove pravice ter enake možnosti  Eva Irgl predlagala pet sklepov.

Sklepi niso bili sprejeti, saj so poslanci iz vrst koalicije – Majda Potrata (SD), Branko Kurnjek (DL), Renata Brunskole (PS), Mirjam Bon Klanjšček (PS) glasovali proti.  Tako so bili koalicijski poslanci proti sklepu, kot je ta, da bi komisija
vse tri veje slovenske oblasti pozvala, naj sprožijo oziroma podprejo vse zakonite postopke za pregon najhujših kaznivih dejanj pripadnikov SDV, ki še niso zastarala. Koalicijski poslanci pa so zavrnili tudi sklep, s katerim bi Komisija pozvala vse tri veje oblasti, da storijo vse, da bodo svojci in potomci likvidiranih oseb našli njihove posmrtne ostanke in jih lahko končno dostojno pokopali.

V nadaljevanju objavljamo vseh pet sklepov, ki jih je na glasovanje dala predsednica komisije Eva Irgl:

1. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti obsoja delovanje nekdanje Službe državne varnosti, ki je še do konca 80-ih let  nezakonito in skrivoma ugrabljala in morila domače in tuje državljane.

2. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti poziva vse tri veje oblasti, da storijo vse, da bodo svojci in potomci likvidiranih oseb našli njihove posmrtne ostanke in jih lahko končno dostojno pokopali.

3. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti poziva vse tri veje oblasti, da jasno izrazijo voljo o potrebi pregona in pravičnega kaznovanja zločincev, ki so ukazali oziroma izvrševali ugrabitve in izvensodne usmrtitve še do konca 80-ih let, saj nas k temu zavezuje tudi Ustava RS in Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu.

4. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti poziva Vlado Republike Slovenije, da sproži ustrezne postopke za pregon kaznivih dejanj nekdanje Službe državne varnosti, ki še niso zastarala. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti meni, da se s sprožitvijo ustreznih postopkov vseh treh vej oblasti, lahko izognemo posledicam, s kakršnimi se trenutno sooča nova članica Evropske unije Hrvaška v primeru Perković.

5. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti poziva Odbor za kulturo, da ob obravnavi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (EPA 1547-VI) upošteva, da se s predvidenimi spremembami predloga omenjenega zakona ne bodo sprejele takšne določbe, ki bi zaprle možnost dostopa do arhivskih gradiv in s tem možnost razjasnitve in pregona tovrstnih kaznivih dejanj.