Koalicijska dvoličnost

Koalicija ob razkritju Wikileaksa navdušena, arhivov SDV pa ne želi odpreti za javnost. Poslanke in poslanci so na redni seji obravnavali predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. V razpravi je sodeloval poslanec SDS Rudolf Petan.

Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!

RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Jaz zakona ne podpiram, podpiram pa ta naš amandma. Bi pa želel povedati o tem sledeče. Pred meseci se je pojavil, bom rekel, WikiLeaks in naša vladajoča politika je ploskala ob tem, kako je to dobro, da se bodo arhivi odkrili in se bo videlo, kakšna je pač tista politika, ki jo ta WikiLeaks najbolj obravnava. In prav je, dobro, odlično zasluži si ne vem kakšno nagrado Assange, ker je to naredil. Ampak zanimivo, isti ljudje, ki so bili najbolj navdušeni, da se tisti arhivi iz WikiLeaksa na WikiLeaksu predstavijo, so danes na vrat in na nos sprejeli, želijo sprejeti zakon po hitrem postopku. Da bi pa pri nas doma arhive pa zaprli, kakšna dvoličnost je to, kakšna dvoličnost je to. In to se dogaja po krinko nacionalnega interesa. Ali nismo pod nacionalnim interesom tudi neke zadeve v zvezi z lastninjenjem? Tam je pomenila to monopolizacija, kdo naj pač dobi, kateri tajkun naj dobi katero firmo, pod nacionalnim interesom. In sedaj je popolnoma enako. Kateri naj ima monopol nad informacijami, nad arhivom, popolnoma enako. In, če je nacionalni interes zapora arhivov, da tisti, ki je nadzornik, recimo parlamentarna komisija, nadzor varnostnih in obveščevalnih služb ne more videti arhiva, lahko pa ga vidi varuh človekovih pravic, lahko ga vidijo nekateri raziskovalci posvečeni in celo več. Od 19. 10. do 5. 11. …/Nerazumljivo./… ne vem, koliko fasciklov in odšli so nekam v neke prostore vlade.Kaj se je tam počenjalo s temi gradivi – ali so se kopirali, ali karkoli drugega, ali so se uničevali, ali so se urejali, ki razumejo na besedo čistili – to zdaj nihče ne ve, ampak javnost tega ne sme vedeti, eni imajo pa lahko zato monopol. Ne vem, če je nacionalni interes, da ne smemo nič vedeti, kaj se je dogajalo ob tistem dogodku v Velikovcu, kjer je naša Udba podtaknila bombo in potem bi to podtaknili avstrijskim nacionalistom, nastradali bi pa seveda tisti, ki so bili v stavbi, tam je pa večina Slovencev. Kakšno sprenevedanje, kakšna hinavščina je to? Ali to skrivamo? Ali je to nacionalni interes? Jaz mislim, da ne, ker to je bilo v neki drugi državi. To je bilo s strani službe neke druge države, ne slovenske. Zakaj mi zdaj skrivamo, tega enostavno ne razumem, tiste države sploh ni več, niti nikjer drugje na Balkanu je ni več. Samo neke popolnoma druge države. Jaz mislim, da to ni nacionalni interes. In koga je potrebno potem tukaj ščititi pri Velikovcu, jaz ne razumem koga, ali žrtve ali rablje, ne vem, postavlja se mi samo vprašanje. In to, da danes po več kot 30-ih letih, ko se je ta dogodek zgodil, pa še sedem drugih dogodkov, ko so se minirali transformatorji, traho postaje, daljnovodi in podobno, ne bi smeli izvedeti, kaj se je tam dogajalo. To enostavno ne razumem. Poglejte, takšne metode, ko nekaj narediš in s tem oblatiš drugega, to se je celo ponavljajo v naši državi, neke metode pa so očitno ostale. In zato se ne čudim, da je nekdo rekel, da je naša služba Sova naslednica tiste. Jaz temu oporekam, ampak nekatere metode so ostale. Jaz bom samo spomnil na dogodek Vič – Holmec, kjer so nekateri želeli Slovenijo spraviti na sodišče za vojne zločine v Haagu. To bi pa bil nacionalni interes. In hvala bogu, da so se pri nas ljudje uprli. Ne bom razlagal, ker vsi vemo za kaj gre.In seveda, jaz bi omenil še to. Vse je bilo v redu s temi arhivi, dokler ni nastopila ta ustavna obtožba proti predsedniku države Danilu Türku, ki bi naj bil obveščen o tistih dogodkih v Velikovcu, on pa to govori nekako drugače in se izmika in odgovarja za tisto, kar ni bil vprašan. In ta tema na enkrat ni več drugorazredna, ampak je postala kar prvorazredna tema.Naj zaključim. Želel bi povedati to, da Wikileaks ni samo za druge. Ne vem, žal ali k sreči, jaz bom rekel raje žal, ga imamo celo doma. Celo doma, medtem, ko ploskamo kako bomo izvedeli kaj delajo neki organi neke druge države, pri tem vztrajamo na vse pretege in se postavljamo na štiri, kot je včeraj rekel kolega, kot neka istrska žival, da ne damo naših arhivov, naših pa ne bo nihče videl, razen tistih, ki so posvečeni. In to dela naša vladna politika, ki ne zna voditi države, ki ne zna voditi gospodarstva, želi pa zapreti še tiste informacije, ki bi nam karkoli povedale o tem, da bi se mogoče iz tega kaj naučili. Jaz tega zakona ne podpiram, mu ostro nasprotujem. In če Wikileaks velja za druge, naj velja tudi za nas, naj bodo tudi pri nas arhivi odprti. Hvala lepa.