Koalicija zavrnila priporočila SDS za pospešitev odprave posledic poplav

Odbor za infrastrukturo je zavrnil Predlog Poslanske skupine SDS s priporočili Vladi RS za hitrejšo in učinkovitejšo odpravo posledic poplav in plazov iz avgusta 2023. Koalicija je v razpravi zagotavljala, da je sanacija po poplavah uspešna. V SDS opozarjamo, da obnova ostaja prepočasna in birokratsko zavozlana, ključni postopki pa stojijo.

Poslanec Jožef Jelen je opozoril: “Zdaj je jesenski čas, dopustov ni. Treba je narediti vse, da čim prej pridemo do državnega prostorskega načrta – in pospešiti vse, kar navajamo v naših priporočilih. Ljudje so oddali vso zahtevano dokumentacijo, odgovorov pa do danes ni. Za božjo voljo – ali je kdo za to delo še sposoben, ali ga je treba zamenjati?”

Jelen je posebej poudaril kritično stanje v Savinjski dolini:

Jelen: “Na področju protipoplavne zaščite v Zgornji Savinjski dolini ni storjenega nič. Kar se dela v Strugah, je sanacija, del intervencije – ne sistemska zaščita. Državni prostorski načrt moramo sprejeti takoj, da se dela ne bodo podvajala. Nova ujma bi lahko ustavila industrijo in ogrozila 3.000 delovnih mest – z vso mrežo kooperantov.” Dodal je, da država z zahtevami, pozivi in novimi roki izčrpava ljudi, ki so izgubili domove, namesto da bi jim takoj ponudila jasne in izvedljive poti do obnove.

Iz prakse: nekoč v dveh tednih do dovoljenja, danes “žreb” za parcele

Poslanska skupina SDS je v obrazložitvi predlaganih priporočil spomnila na primer Ljubnega (1990), ko je skupnost s podporo občine, podjetij in stroke v dveh tednih zagotovila gradbeno dovoljenje, do Božiča pa že streho – aprila 1991 se je družina vselila. Nasprotno pa danes država poplavljencem v Braslovčah ponuja razdeljevanje parcel z žrebom, kar simbolizira počasnost, neučinkovitost in nesposobnost te vlade.

Černač: Kozmetika in birokratske ovire

Zvone Černač je spomnil: “Pred dvema letoma smo zakon o varstvu pred naravnimi nesrečami sprejeli soglasno; opozicija je celo zagotovila sklepčnost, ko je v dvorani zmanjkalo koalicijskih glasov. To je bil pomemben signal in zato je prvi intervencijski del stekel hitro in usklajeno.”

Černač je spomnil, da je koalicija v “drugem poplavnem zakonu” predvidela poplavni davek – SDS mu je nasprotovala in davek je bil v prvi noveli črtan. Po njegovih besedah so se pri zakonu o obnovi zavrnjeni amandmaji SDS o gradnji in umeščanju v prostor kasneje izkazali za ozko grlo, zaradi česar državne prostorske ureditve tečejo prepočasi. 

Zakaj SDS vztraja: Državni prostorski načrti, jasni roki, odprava formalizma

Poslanci SDS poudarjamo, da po dveh letih od ujme ni celovitega pristopa: projekti so razpršeni, številne družine še čakajo, vodotoki ostajajo nezadostno zaščiteni. Državni prostorski načrt je ključen, saj omogoča strateško in dolgoročno varovanje naselij, industrije in infrastrukture ter zmanjšuje ranljivost ob prihodnjih nesrečah. Priprava državnega prostorskega načrta v treh mesecih bi bila odločilen korak, sicer bo denar porabljen parcialno in neučinkovito.

Poslanska skupina SDS je zato zahtevala:

• Da se do konca leta 2025 pripravi in sprejme Državni prostorski načrt za poplavljena območja iz avgusta 2023.
• Določitev natančnega števila nadomestnih gradenj v 3 mesecih, da ljudje dobijo jasne odgovore in lahko načrtujejo življenje.
• Razrešitev vseh pripomb in nerešenih postopkov v 3 mesecih, da se konča administrativna negotovost.
• Jasna pravila za dokazovanje porabe predplačil (tudi fotografije izvedenih del, izjave o lastnem delu, dokazila o materialu ipd.), da upravičenci ne bodo kaznovani, če računov zaradi samo-pomoči ni.

Ljudje ne potrebujejo birokracije, ampak odločitve

Jelen: “Danes ne moremo pošiljati signala, da je ‘vse v redu’ in da roki ne veljajo. Odgovori morajo priti, postopki se morajo premakniti. Če organi tega ne zmorejo, je treba zamenjati odgovorne.”

Kljub tem pozivom je koalicija vsa priporočila na glasovanju zavrnila.